Izkušnja v restavraciji Lesnina Brdo

Včasih se sprašujem, ali sem prezahteven gost v restavracijah. Se mi zdi, da nisem in da so še bolj zahtevni. Zmotijo me namreč napake, ki ne zadovoljijo osnovnih gastronomskih standardov, pa tudi kulinaričnih. Zame je gastronomski standard tisti, ki določa pripravo hrane (tehniko, higieno, obdelavo). Kulinarični standard pa je že bolj stvar (osebnega) okusa, čeprav tudi v kulinariki obstajajo standardi, kaj se lahko kombinira in kaj ne.

Sprašujem se tudi, ali se gastronomije lotijo popolni amaterji, ki se prej ne naučijo, kako delati. Kaj pa, če s časoma postanejo imuni, otopeli, ne zmorejo objektivno gledati na to, kar gost dobi na krožniku? Gastronomija je težak posel, ampak, kljub vsej toleranci me nekatere napake zelo razjezijo in se nikoli ne bom nehala boriti proti njim. Eni pa se gastronomije lotijo zelo, zelo načrtno in z načrtovanim dobičkom.

Recimo, nova restavracija v prenovljeni trgovini Lesnina Brdo (ja, to so tisti, ki so delili obvestila o kazni za napačno parkiranje). Obiskala sem jo prejšnji teden in naročila solato s piščancem. Ne bom omenjala tega, da natakarica ni vedela ničesar o alergenih in da alergeni niso označeni na lepo oblikovanem jedilnem listu. Prinesla mi je izpisek iz blagajne, kjer so bili našteti alergeni. Vsaj to.

Ko sem ga videla, sem se začudila. Na njem so bili našteti skoraj vsi alergeni, razen soje in rib. Hmmm??? Solata (zelena, krompirjeva, korenje, zelje ...) s popečenim piščančjim filejem ima toliko alergenov (tudi sulfite)? Takoj sem posumila solatno polivko in jo črtala. Kmalu sem izvedela, da alergeni niso samo v polivki.

Ko sem dobila solatni krožnik, sem doživela deja vu - pravi, nemški deja vu, saj sem takšne solate dobivala, ko sem živela v Nemčiji. Hja, saj so tudi lastniki Lesnine Nemci, kaj sem pa pričakovala! Tudi okusi so bili "nemški". Zakaj? Ker so bile vse solate, razen zelene, iz velikih posod (konzerv), torej samo pripeljane v restavracijo. Nič svežega, nič domačega - in seveda, polno konzervansov. Na dolgi poti se takšne solate ne smejo pokvariti.

Meni te pripravljene nemške solate (krompirjeva, korenje, zelje ...) smrdijo po dreku. Po hlevu. Ne vem, zakaj, kaj je v njih, ampak ne morem jih jesti. Ampak, to je stvar okusa (kulinarični standard). Vi se boste sami odločili, kaj boste jedli, mene v tej restavraciji ne bodo več videli.

Slika je simbolična. V restavraciji Lesnina Brdo sem bila tako besna nad slabo kakovostjo solate, da sem pozabila slikati.

To, da je bila zelena solata na mojem krožniku stara, gnila in z rjavim robom, pa je gastronomski standard. Kako lahko nek kuhar, ki kaj da nase, pošlje gostu takšno solato? Hmmm, kaj pa, če v kuhinji, kjer so vse sestavine predpripravljene, kjer je treba samo odpreti posodo, konzervo ali vrečko z zamrznjenimi sestavinami ter jo termično obdelati po v naprej določenih standardih, ne potrebujejo "pravega" kuharja? Takšnega, ki zna samostojno kuhati? Ki ni samo tehnolog za fritezo in mikrovalovko?

Točno za to gre. V nemških kuhinjah, zaradi uporabe predpripravljenih živil (t .i. convince foods), velikokrat ne delajo kvalificirani kuharji - ti so predragi. Kako je pa pri nas?

Utopično bi bilo pričakovati, da stranke ne bodo hodile na velik zrezek s pomfrijem za 4,90 EUR. Kulinarični in gastronomski standardi bodo pri nas še bolj padali, tudi v večjih menzah. Baje so se lastniki Sloresta (tudi tujci) zelo razburjali, ker je v Sloveniji delež delovne sile na en obrok 50%, v Nemčiji pa dosežejo manj kot 20%. Seveda, pri nas delavci v tovarnah še znajo ceniti, kaj je dobra hrana in želijo sveže skuhan golaž in ne iz konzerve.

Zakaj je takšno nižanje kulinaričnih in gastronomskih standardov tema, ki bi jo morali zelo resno obravnavati? Ker takšna hrana slabša naše zdravstveno stanje. Hrana, ki ni sveže pripravljena in vsebuje konzervanse (seveda so vsi dovoljeni in varni ...), je za zdravje manj ugodna kot sveža. Profit bodo pobrali lastniki takšnih gastronomskih obrazov, zdravstvene posledice zaradi takšnega načina prehrane pa bomo nosili vsi Slovenci.

Prikrajšani alergiki

Za mano je (kulinarično) zanimiv dan. Zjutraj sem se zbudila z "meglo v možganih". Haa??? Če tega pojava ne poznate, potem nimate težav z glutenom. Jaz ga imam, zato se ga v zadnjem času izogibam, oziroma, na splošno jem manj OH.

Včeraj pa sem čistila po zalogah in si naredila odlično omako iz mamine paradižnikove mezge in svežih bučk, zraven pa dodala polnozrnate pirine testenine. Mljask, mljask, kako je bilo dobro. Slutila sem, da se mi bo kulinaričen glutenski razvrat maščeval. Se mi je - danes zjutraj. Reakcija niti ni bila tako burna, kot sem pričakovala, samo do približno desetih sem lahko z omejitvijo uporabljala svoje možgane.

Toliko so še delovali, da sem se spomnila na kosilo, za katero sem se dogovorila s prijateljico S. Predlagala je bistro Monstera, ki ga je pred kratkim odprl Bine Voljčič, in takoj sem bila za to.

Za kosilo je ponudba v Monsteri zelo pregledna: dve predjedi, dve glavni jedi, dve sladici. Ampak, vse jedi so vsebovale nekaj mlečnega. Sledila je diskusija z natakarjem, kaj lahko naredijo.

Odločila sem se za korenčkovo juho in ribo. Pri juhi so lahko "odvzeli" jogurt, saj so ga dodali na koncu. Pri ribi so (na mojo pobudo) odvzeli tri komponente, tako da sta na krožniku ostala riba in krompir.

Moram reči, da je bila riba fantastična. Tako mehek in sočen kovač sem dobila, da se mi bodo še nekaj časa sledile sline. Tudi pečen krompir je bil dober, samo premalo slan - zato sklepam, da kuharji niso sveže zaljubljeni ...

Sem pa malo razmišljala o teh svojih alergijah in odvzemanju komponent na krožniku. V Monsteri mi nihče ni ponudil, da bi odvzete komponente nadomestili s čim drugim. Plačam pa polno ceno. Moj problem, ker sem alergik? Naj alergiki ne hodimo v restavracije?

Imam pa dve pozitivni, čisto sveži izkušnji. V piceriji Foculus so mi namesto kravjega sira ponudili veganski sir - ki sem ga hvaležno odklonila, ker ne maram ponaredkov. To nedeljo pa so mi v gostilni Repovž samoiniciativno prinesli sladico brez kravjega mleka - ter glavni jedi dodali piščančje kroglice, ker nisem jedla korenčkovega kipnika.

V Monsteri lahko pohvalim natakarja Leona, tudi kuharje, ambient pa mi je všeč samo deloma. Cene niso nizke, zato bi k moji ribi s krompirjem lahko dodali vsaj drugo kuhano zelenjavo, ali oreške, ali prepražena sončnična semena, ali ...

Dobre izkušnje z alergeni v gostilni Repovž

Murgle rožice - moja najljubša zasaditev se predstavi

Danes lahko uživamo v posebno lepem sončnem zahodu. Takoj smo boljše volje, a ne?

Na srečo sem imela pri roki fotoaparat in naredila dve fotografiji - brez in s sončnim zahodom:

Opoldansko poziranje - to posodo sem posadila zelo, zelo pozno. Tako je lepa, obožujem jo, vsak dan se je razveselim.

Večerno poziranje, ko so rastline dobile bronast posip zaradi sončnega zahoda

Alergeni na gostilniških jedilnikih

Berem o protestih gostincev, ker bodo morali od danes naprej na jedilniku označevati alergene. Pritožujejo se nad dodatnim delom, zdi se jim nesmiselno, navajajo 1001 argument (= izgovor). Časa so imeli tri leta, od leta 2011, zato so vsi izgovori brezpredmetni.

Kot alergika me zelo veseli, da bom lahko sama preverila alergene. Do sedaj sem se morala zanesti na prijaznost natakarja, na njegovo razumevanje in poznavanje živil. Koliko krat se je zgodilo, da sem ga/jih spraševala, ali je v jedi kravje mleko. Ne gospa, ni ga. Potem pa na krožnik dobila gosto smetanovo omako, na vrhu pa posipan parmezan. A tega tudi ne smete? Joj, se opravičujemo ... Bljak!

Vse več ljudi ima alergije, zato so tudi uvedli te spremembe v evropski zakonodaji. Zdi se mi lep primer, ko so politiki v Bruslju mislili samo na nas, državljane Evrope.

Izvajanje te uredbe moramo brezkompromisno podpreti vsi, saj se lahko že jutri, brez napovedi, kar tako, tudi PRI VAS pojavijo alergije. Ne verjamete? Tudi jaz nisem!