Vse je relativno - tudi pri pedikuri

Že nekaj časa sem gledala svoje nogice in ugotavljala, da bo treba na pedikuro. Stopala so moja šibka točka - zaradi šibkega lesa in pretežke zemlje (govorim seveda o elementih iz tradicionalne kitajske medicine). Ko grem na potovanje ali izlet, si najprej izberem obuvalo, zgornjo garderobo pa prilagodim čevljem. Res ni bolj tečne osebe kot jaz, ko me tiščijo ali ožulijo čevlji, zato se s takšnim načinom oblačenja v bistvu žrtvujem, da drugi ne trpijo (hahaha).

Vedno, ko pridem na pedikuro, se čudijo nad mojim stokanjem glede stopal. "Saj nimate nič za delati!" mi skoraj očitajoče odgovorijo pedikerke.

Tudi tokrat je bilo tako. Bila sem namreč na medicinski pedikuri, kamor očitno hodijo tisti z velikimi težavami. Moje nogice so v primerjavi z njihovimi lepe, zdrave, za vzgled, seksi, za poslikati ... Ja, točno te komplimente sem celo uro prejemala, medtem ko sem "trpela" na stolu. rečem vam, bilo je božansko. Kot takrat, ko ti moški reče: "Ti pa res nimaš celulita."

Nauk zgodbe je takšen: pomembno je, s kom se primerjaš. Če se primerjaš s slabšimi od sebe, boš vedno najboljši. Ampak, mene to ne zadovolji. Nikakor in nikoli.

Kakšen odnos pa imate vi do svojih stopal?