sobota, 16. julij 2016

Sprehod po ljutomerskem vrtu

Ko sem na obisku pri mami, si vedno ogledam njen vrt. Letošnja podoba (tudi sosednjih) vrtov je zelo zanimiva, saj nekatere rastline zelo dobro uspevajo, druge pa životarijo. Kako je pri vas?


Mamini paradižniki so ogromni in rodni. Ji kar zavidam ...



Na sliki je janež, meni pa je s kumaricami (vloženimi, pocanimi) bolj všeč koperc. 



Nekdo je na gredico posadil tudi hortenzijo. Lepo!


Tudi koloradskemu hrošču je všeč hortenzija ...


Moja dlan in mamina jagoda




V Prlekiji je močno deževalo, zato se sadike blatne. Meni je bil všeč kontrast med blatnimi listi in "čistim" cvetom. Kot v realnem življenju, a ne?


Še ena yin-yang kombinacija: mehka čebula in zbita prst.


Visoko, visoko k nebu, prosti soncu grem ...


Moja nečakinja - komentar ni potreben, a ne?

četrtek, 14. julij 2016

Marelični srbski nateg

Ta ohladitev mi je prav všeč! Ni mi bilo treba zaliti rožic, lahko sem si obula dolge hlače in jopo. Tudi v kuhinji mi ni bilo treba taktizirati, kaj naj skuham, da ne bo prevroče.

V torek sem bila v mestu in bila presenečena nad turisti. Pa ne nad količimo, ampak nad raznolikostjo narodov, ki nas obiskujejo. Treba se je samo postaviti na eno od ulic v Stari Ljubljani in preplavijo te različne narodnosti. Lepo, da ne rečem svetovljansko. Tako je, Ljubljana postaja svetovljanska. Vi se kar smejte!

Nisem imela časa opazovati obnašanja turistov, čeprav je to strašansko zabavna reč in vam jo toplo priporočam. Usedite se na eno od številnih teras, si naročite pijačo in opazujte dogajanje pred sabo. Veliko boljše kot vsaka žajfnica na TV. Garantirano.

Mudilo se mi je na tržnico, saj sem si zaželela borovnic. Kupila sem ameriške, hkrati pa oprezala še za marelicami. Hmm, od kje so te, domače? Ne, tem se že na daleč vidi, da so jih pobrali nezrele. Nikakor, prodajalec mi ni všeč ... Sploh ne dišijo po marelicah!


Ko sem se že želela odpraviti domov, me je ustavila iztegnjena roka, v njej pa marelica. "Poskusite, gospa!"

Dobro, sem ugotovila. Kaj? Marelice iz Srbije? Hmm ... No dobro, lepe so, zrele, velike, dajte mi dve kili.


Doma sem ugotovila, da so vse marelice poškodovane (od toče). Prodajalec, jugovič stare šole, me je "nategnil" tako, kot so robo nekdaj prodajali (na tržnici): spredaj so razstavljeni lepi izdelki, da ti pa slabe od zadaj. Moram priznati, da takšne tehnike prodaje že dolgo nisem zasledila, ker si je prodajalci na tržnici enostavno ne morejo privoščiti. Zato, ker kmalu ne bi imeli komu prodajati.

Njemu je čisto vseeno, saj mora prodati samo kakšno tono ali dve marelic iz Srbije. Potem bo pa šel.

Marelice so, kljub poškodbam, dobre. Danes smo si v službi naredile smuti iz manga, marelic, limone, borovnic in zelenega čaja. Mljask!

ponedeljek, 11. julij 2016

Ponedeljkov miks

Sedim v prijetno hladni pisarni, ki je hladna kar brez klime. Sem že želela malo pojamrati nad vročino, predvsem pa nad visoko zračno vlago (nad 75%!), ko sem slišala, da nas v sredo že čaka deževna fronta in ohladitev. Odlična novica!

Rožice lepo rasejo, vsak dan polovim nekaj štriglic in kobilic, ampak to je vsakoletna rutina. Večjo težavo povzročajo polži, ki letos lazijo kar v lonce. Si lahko predstavljate, kako jezna sem, ko koga dobim pri mojih rožicah.

Ne jezim se samo na polže, ampak tudi na sebe, ko se (pri jedi) popacam. Zakaj je bilo treba nove, bele hlače pošpricati z omako, ki je ne morem odstraniti s tkanine? Kako vi odstranjujete madeže? Poznate univerzalno čudežno sredstvo, ali uporabljate za različne madeže tudi različna čistila?

Vsak nasvet bo dobrodošel!

Še vedno raziskujem o nadledvični žlezi, predvsem pa razmišljam o tem, koliko znakov, da je ta žleza preobremenjena, spregledamo. Ali pa si mislimo, da je takšno stanje pač normalno za naša leta.

Mene zanima, kako nadledvično žlezo spet spraviti v red. Poleg vitaminov B, potrebujemo cink, magnezij in aminokisline. Glavna pomočnica pri obnovi pa je Rhodiola rosea oziroma rožni koren, ki deluje že po enem tednu. Lahko samo potrdim, da je res, prvi znaki izboljšanja pridejo po enem tednu.

Včeraj sem bila v Iškem Vintgarju. Vedno znova sem navdušena nad nizko rečico, hladno dolino, zelenjem, kotički na obrežju, energijo. Nekateri se v reki Iška tudi namakajo, zame je premrzla in sem po njej samo brodila. Doma sem pojedla prve "pocane murke" in si mislila: začelo se je pravo poletje! No, vsaj do ohladitve v sredo ...


V Iškem Vintgarju se z veseljem hladijo tudi psi. Tale je ušel lastnici in v bližini mene zavzeto začel kopati luknjo. Le kaj je našel?