Vse lastnike spletnih strani in blogov seveda zanima, koliko obiskovalcev imajo njihove spletne strani. V nekaterih podjetij imajo za to posebne strokovnjake in dnevno prilagajajo vsebino spletnih strani glede na podatke o obisku. Mi, ta mali, imamo na razpolago brezplačna orodja v Googlovem programu Analytics.
Enkrat na teden pregledam obisk na naših spletnih straneh, vendar ne delam nobenih poglobljenih analiz. Najbolj me zanima obisk na blogu, predvsem zato, ker sem radovedno bitje. Če bi vas osebno srečala, bi vas z veseljem izprašala o tem in onem. Ker pa se srečujemo virtualno, se moram zadovoljiti s statistiko obiskov.
Zadnjič sem opazila nekaj zelo zanimivega.
Pri rubriki, ki pokaže, od kod prihajajo obiskovalci, se je zgodil popoln obrat. Še pred nekaj meseci je večina bralcev bloga prišla iz iskalnikov, zdaj pa prihajajo iz različnih povezav na moj blog. To pomeni, da na blog pridejo tisti, ki jih tematika vsaj malo zanima oziroma me poznajo. Trenutno samo 28% obiskovalcev obišče blog preko iskalnika. To pa dolgoročno ni nujno dobro, nas je
na seminarju opozoril Rok Hrastnik. Vsaka spletna stran potrebuje "svežo kri", vendar sem pozabila, kolikšno naj bi bilo to razmerje (bom pogledala v zapiske).
Takrat je bilo razmerje obiskovalcev ravno obratno (približno 70% jih je prišlo preko iskalnikov), zato se nisem obremenjavala.
Moj blog je za iskalnike zelo slab. Če bi želela pisati za dobre uvrstitve, bi se morala skoncetrirati na določeno temo in pisati samo o tem. Ker pa so moji prispevki tako tematsko razpršeni, se blog ne uvrsti visoko.
Kaj lahko iz tega vsega sklepamo? Da sem nepreračunljiva (nič novega), da me zanima veliko stvari (tudi nič novega), da postajamo obiskovalci tega bloga velika družina (jupiiii!). To zadnje me še najbolj veseli in hvaležna sem vam za vsak obisk na blogu.