sobota, 27. februar 2016

Hrana za vojake na meji

Na POP TV so objavili zanimivo novico, vsaj zame: vojaki na terenu so lačni! V državi, kjer vsako leto zavržemo 80 kg hrane na prebivalca, je lakota (kogarkoli) nesprejemljiva. Vsi vemo, koliko več kalorij porabimo, če se gibljemo; v hladnem vremenu so kalorijske potrebe še večje. Predvsem nam manjka hrana, ki nas ogreje.

Tole so objavili na POP TV:

"V Sindikatu vojakov Slovenije (SVS) so včeraj opozorili na neustrezno prehranjevanje vojakov pri patruljiranju ob zeleni meji.

Kot so zapisali, imajo vojaki količinsko prešibke suhe obroke za do 16 ur in več patruljiranja. Poleg tega nimajo niti enega toplega obroka na dan in imajo prepoved odhoda na toplo malico v restavracijo, medtem ko se policisti iz skupnih mešanih tandemov vojak ­ policist nemoteno prehranjujejo v restavracijah, opozarjajo v sindikatu."

Si predstavljate, da lahko v vaši firmi nekateri gredo na toplo malico, vi pa dobite prepoved in na  mrazu žvečite suh obrok?

"Prepričani so, da je vojakom, ki delajo 16 in več ur, treba zagotoviti najmanj en topel obrok in predvsem zadostne količine hrane. Kot so sporočili, so se namreč vojaki v stiski obrnili na njih in jim potožili o neustreznem prehranjevanju. V sindikatu so zato apelirali na pristojne, da uredijo prehranjevanje vojakov, vsaj tako, kot imajo to urejeni njihovi kolegi policisti v istih razmerah.

Če gre vojak na teren zjutraj ob 7. uri in se vrne ob 19. uri, mu pripadata zajtrk in malica. Če pa opravlja naloge v nočnem času, mu pripada nočni dodatek."

Skuhane hrane vojakom na terenu ne morejo razdeliti v dveh urah in pol, zato dobijo le suh obrok, pravijo v generalštabu SV. Če se sprašujete, zakaj jo morajo razdeliti v 2,5 ure, še niste slišali za HACCP sistem. 

Najbolj pa sem se zgrozila (kot svetovalka in borka za zdravo prehrano), kaj dobijo za jesti vojaki, ki patruljirajo ob zeleni meji. Saj ni problem ob takšnem jedilniku zdržati teden ali dva. vendar vsi vemo, da bodo vojaki na meji patruljirali več mesecev, če ne let. Kakšno bo njihovo zdravje s takšno prehrano?

Zajtrk
Vir: 24ur.com

- kruh
- topljeni sir
- suha salama
- jabolko
- čokolada
- sok 0,3 litra


Kosilo

- dve žemlji
- jabolko
- kos sira
- salama
- čokolada
- voda 0,5 litra

Nočni dodatek

- mleko
- jabolčni zavitek

Seveda se boste vprašali, kaj me moti. Že na prvi pogled se vidi, da dobijo predvsem ogljikove hidrate (enostavne, po katerih so hitro lačni), veliko maščob (skoraj samo nasičene - slabo), količina sladkorjev pa je tudi fascinantna. V enem tednu pojedo toliko sladkorja, kot jaz v pol leta ali Savina Atai v dveh letih! Popolnoma nič zelenjave, samo dve jabolki - srčno upam, da so dobrega okusa in ne "stiroporskega", kot ga imajo jabolka z javnih razpisov (kjer je pomembna samo nabavna cena).

Mene bi takšen obrok "ubil" v treh dneh. Ali kdo ve, kako je v vojski z alergiki na mleko ali gluten. Dobijo njim prilagojene suhe pakete? 

Še nekaj je zaskrbljujoče: v 12 urah bi naj vojak spil samo 0,8 litra tekočine, od tega 0,3 litra soka. A se delajo norca iz sodobnih prehranjevalskih smernic? Si v generalstabu SV mislijo, da je voda v reki Kolpi pitna? Ali pa, da se bodo vojaki že sami znašli in potrkali pri domačinih ter jih prosili za požirek vode?

Zdaj se bodo seveda začele pojavljati misli v glavah vseh, ki so služili vojaški rok v JLA. Mi smo pa takrat dobili to, takrat pa smo naredili takole, mi smo tudi morali XY dni jesti to ... V redu, gospodje, vsaka vam čas, ampak živimo v 21. stoletju, v sodobni državi, ki je sposobna poskrbeti za vse, samo za vojake na terenu ne. Kako bomo lahko pričakovali od njih, da nas varujejo, če jim ne damo osnovnega - kakovostnih obrokov? Že stari slovenski pregovor pravi, da prazna vreča ne stoji pokonci.

Zakaj sem se tako razjezila? Ker je pristop k prehrani vojakov še en dokaz, kako papir vse prenese (imamo nacionalni program o zdravju, kjer je zdrava prehrana zelo poudarjena), v konkretni situaciji pa se obnašamo kot da ne bi ničesar vedeli o zdravju in vplivu prehrane na (ohranjanje) zdravja. No, eni očitno ne ...

V prejšnjem prispevku sem govorila o odgovornosti. Kdo bo odgovarjal, če bodo vojaki nosili trajne zdravstvene posledice zaradi nepravilne prehrane, ko so več mesecev (let) s suhimi paketi varovali našo mejo? A nismo na nek način krivi mi vsi? Ker smo preveč tiho?

petek, 26. februar 2016

Ekstremizem rodi ekstremizem

Včeraj sem bila obtožena sovražnega govora na račun beguncev (na svojem blogu). Seveda sem se zasekirala, ker mislim, da sovražni govor nima ničesar iskati v naši družbi. Pobrskala sem po spominu in ugotovila, da je moja vest čista. Če jaz širim sovražni govor, je to, v primerjavi z drugimi  v homeopatskih dozah in popolnoma nenamerno. Ali je kritično razmišljanje sedaj že sovražni govor?

Zanimivo je to, da me je obsodil nekdo, ki sploh ni prebral mojih prispevkov na blogu. Kako sovražim ekstremizme vseh vrst, pa naj bodo levi ali desni. V bistvu so mi fanatiki dolgočasni, saj ves čas ponavljajo eno in isto - "svojo" resnico. In kar je najbolj pomembno, ne znajo poslušati drugih, njihovih argumentov, strahov, potreb.

Sama sem si v debati o mojem sovražnem govoru vzela to pravico, da ostanem na sredini. Na stabilni sredini, kjer lahko z vso potrebno kritično distanco opazujem leve in desne ekstremiste (fanatike). Vzela sem si tudi pravico, da svoje misli, mnenja in strahove javno izrazim. Seveda na primeren način, saj ekstreme sovražim.

Lahko v prispevku na blogu napišem, da razmišljam o tečaju samoobrambe? Da me bo kmalu strah spati pri odprtem oknu? Da lahko od beguncev tudi nekaj zahtevamo, ne samo dajemo? Da ne vem, ali sem se kot ženska pripravljena odpovedati svobodi? Je to sovražni govor?

Levi in desni ekstremisti imajo nekaj skupnega: če nisi z nami, si proti! Znan slogan, a ne? Ampak, dragi moji, brez mene, moji možgani še odlično delajo, saj jih pridno negujem s posti, hrano in vitaminčki. Ekstremisti od nas, na "sredini" mislijo, da smo (čustveno, svetovno nazorsko, politično) nestabilni in zato idealne žrtve za manipulacije. Mi še nismo "spregledali", ne vemo, kaj se dogaja in da je treba ukrepati takoj sedaj, saj vendar vidimo, kam vse to pelje. Besednjak obeh ekstremov je identičen, samo oni tega ne opazijo - mi na sredini pa in tega nas je strah!

Oba ekstremistična pola zopet delita Slovence in delata več škode, kot koristi. Če bi bili v naši državi enotni in sprejeli konsenze odločitve o begunski politiki, bi vsi profitirali. Tako pa eni in drugi po nepotrebnem izgubljajo energijo za fanatizme, ki so škodljivi sami po sebi. In iz zgodovine vemo, da ekstremizem rodi drug ekstremizem. Dajte, skulirajte se malo. Oboji!

Kaj še zahtevajo ekstremisti (da ne bo ugibanj, govorim o tistih, ki so za ali proti beguncem): da se kot posamezniki podredimo potrebam interesne skupine. Zopet znana zgodba iz zgodovine: če si "naš", si naš z dušo in telesom, tvoji možgani sprejemajo samo ukaze, ki jih dajejo "naši" voditelji.

Eeeehhhh, dajte no, to je mentalni nivo mravelj. Čeprav so mravlje baje zelo inteligentne in sem jim mogoče naredila krivico.

V bistvu sem v mislih pripravljala prispevek o odgovornosti in beguncih, pa me je sovražni govor prehitel. Namreč, vlada in vodilni na različnih ministrstvih morajo v teh zelo težkih časih sprejemati neke odločitve. Morajo jih. Saj to moramo početi vsi, samo da so tokrat razmere zelo težke, saj ni stabilnih informacij. Ko se, na primer, pri nas odločamo o novem izdelku, imamo na voljo dovolj zanesljivih informacij: poznamo dobavitelja, sestavine, svoje stranke, potrebe na trgu in zakonodajo.

Kakšne zanesljive informacije imamo o begunski krizi? Nihče jih nima. Verjetno so evropske vlade naredile neke izračune in modelirale različne scenarije. Ampak, če pride v model toliko neznank, to ni več modeliranje, temveč vedeževanje.

Vseeno je potrebno sprejemati odločitve. Kaj, če bodo napačne, kdo bo odgovarjal? 

Odločitve vlade bomo vrednotili v duhu političnih odločitev - prizanesljivo. Kako pa bomo gledali na napačne odločitve (dejanja, izjave, pobude) levih in desnih ekstremistov, ki so fizične osebe? Kaj bodo rekli levi, če se bo uresničil scenarij o nasilnih beguncih? Ko bo prišlo do ropanja in posiljevanja? "Res? To se dogaja? Kaj bomo pa sedaj?"

Kaj bodo rekli desni, če se bo vso to sovraštvo do beguncev izkazalo za popolnoma neupravičeno? "Ups, zmotili smo se? Saj nismo tako mislili."

Oboji imajo enak problem: zaradi fanatizma ne morejo trezno razmišljati. Ne morejo sprejemati pametnih odločitev z nezanesljivimi informacijami, ki jih trenutno imamo, predvsem pa ne razmišljajo dolgoročno - kako bodo odgovarjali za odločitve, ki jih sprejemajo sedaj.

četrtek, 25. februar 2016

Poskusni zajček za bazično kozmetiko

Preverila sem, o katerih temah sem v zadnjem času največ pisala. Ali bolje, o katerih nisem. Vi veste? Seveda, o rožicah in vrtu. Nič za to, v naslednjih mesecih bodo prišle na vrsto tudi rožice. Jih pa kar pogrešam, te raznobarvne lepotičke in komaj čakam, da pride pomlad.

Danes me zopet boli stopalo in očitno se bom tega problema morala lotiti celostno. Kot vedno. Upala sem, da mi  bo vsaj tokrat uspelo na bolj preprost način odpraviti bolečine, pa očitno ne bo nič.

Od februarja do julija je pri meni vedno zelo delovno aktivno. Začenjajo se feng shui svetovanja, v Aviti vedno kaj izboljšujemo. Letos želimo radikalno prenoviti spletno trgovino. Niti ne želim razmišljati, kako zahteven bo ta projekt.

Skupaj z ostalimi poskusnimi zajčki testiram nove (potencialne) izdelke - tokrat je to kozmetika z bazičnim pH. Super, boste rekli, lahko se umivam in mažem z izdelki, ki jih plača firma! Očitno še nikoli niste bili (naš) poskusni zajček, drugače bi vedeli, da so nekateri izdelki lahko tudi slabi. Saj zato jih tudi testiramo.


Najprej mi jo je zagodel šampon za lese. Ni bil pravi zame, tudi vonj me ni navdušil. Sedaj že en teden uporabljam drugega in primerjam s tistim, ki ga že prodajamo. Nimam še končne sodbe. Gel za tuširanje je prav tako prišel na vrsto. Eden me je odbil s svojim vonjem, drug je v redu, čeprav mi je Pena za tuširanje Lubana ljubša.

Občasno rada uporabim piling za telo, zato sem v testiranje vključila tudi različne pilinge. Napačno sem klepala, da se mi po čiščenju kože z "mastnim" pilingom ni treba namazati z losjonom za telo. Kakšna napaka! Koža je postala zelo suha, v treh dneh mi jo je komaj uspelo sanirati. Kaj naredim? Redkeje se umivam in večkrat namažem z Losjonom za telo Lubana.

Sem bila zelo presenečena, ker so v Šmarjeških Toplicah maserke hvalile mojo dobro hidrirano kožo. Nisem jim izdala svoje velike skrivnosti, namreč, da uporabljam kozmetiko, ki ima bazični pH in v sebi malo olj. Olje ni dobro za kožo, razen če želimo, da postane podobna usnju. Koža potrebuje vlago in pri tem prepričanju vztrajam.

Novo potencialno kozmetiko bomo še naprej testirali. Pomembna je tako uporabniška izkušnja, kot sestavine in vpliv na kožo.

torek, 23. februar 2016

Koliko težkih kovin imam v sebi

Zadnjič sem pisala o glutamatu, kako je škodljiv, danes pa bi o težkih kovinah - ampak, nimam prave motivacije. Koga sploh zanimajo težke kovine? Občasno slišimo, da so škodljive, ampak to nam ostane v podzavesti, saj mi teh problemov nimamo. Pa jih res nimamo?

Vsi imamo (ali smo imeli) v ustih amalgamske zalivke. Jemo hrano, ki je onesnažena s težkimi kovinami - v njo pride z vodo, prstjo in zrakom. Tudi ribe so že tako močno onesnažene s težkimi kovinami (in ostalimi strupi), da bodo zvišali mejne vrednosti - ribiči bodo lahko prodajali ribe z več strupi. Težke kovine so tudi v embalaži (konzerve, folija), kozmetiki, pitni vodi, posodi, celo v super živilih in zdravilnih zeliščih, še posebej, če prihajajo iz Kitajske in Indije. Tako je, vaša kurkuma in druga super živila so lahko polna težkih kovin. Kako veste, da niso?

Ker človek v svojem evolucijskem razvoju ni prišel v stik s težkimi kovinami oziroma v majhnih količinah, naše telo ni razvilo učinkovitih mehanizmov za izločanje. Zato velja: koliko težkih kovin pride v telo, toliko jih ostane notri.

Težke kovine uničujejo živčevje, so močan živčni strup. Seznam bolezni, ki jih lahko povzročijo težke kovine, je dol. Zelo dolg. Ker je bioresonančno testiranje pokazalo, da imam v telesu preveč težkih kovin (so posledica nestrokovnega odstranjevanja amalgamskih zalivk - to je bilo takrat, ko še nisem vedela, kako bi morala ukrepati), sem včeraj naredila test.


Največ težkih kovin (predvsem živega srebra) dobimo pri odstranjevanju amalgamskih zalivk

Mukeježeve ....! Pojedla sem dve kapsuli DMSA in si vstavila eno svečko, pa me je že vrglo. Te substance namreč iz skladišč (tkiv, organov, živčevja) mobilizirajo težke kovine, ki se potem preko urina izločijo. Štiri ure sem zbirala urin in ga poslala v nemški laboratorij. Pri mobilizaciji se lahko pojavijo simptomi, ki so značilni za težke kovine. Sama sem bila "nagrajena" z tesnobo, slabostjo, vrtoglavico, bolečinami v ledvicah, motnjo koncentracije … Še danes moji možgani delajo z zmanjšano zmogljivostjo. Približno čez dva tedna bom dobila rezultate, potem pa se bom odločila za taktiko pri razstrupljanju (mehko ali trdo varianto - heheheh).

Kot pri glutamatu si lahko tudi pri težkih kovinah zastavimo vprašanje: če so tako zelo škodljive, zakaj jih še vedno uporabljamo? Hja, odgovor poznate ... pohlep za dobičkom, za vsako ceno.

Če se zdravstvene težave zaradi uživanja glutamata pojavijo relativno hitro, ali celo takoj, je pri težkih kovinah obratno. Več desetletij se lahko nalagajo v telesu, pa nimamo očitnih simptomov oziroma jih ne povežemo s težkimi kovinami. Če tri mesece po odstranitvi amalgamskih zalivk dobimo multiplo sklerozo ne bo nihče posumil na 20.000 mikro gramov živega srebra, ki se je sprostilo pri vrtanju črne plombe.

Ker je toliko bolezni povezano s težkimi kovinami, sem se odločila, da bo leto ognjene opice (oipica je kovina yang) posvečeno borbi proti njim. Težko bo, že sedaj mi je slabo od strahu, ampak vem, da je takšno razstrupljanje ena boljših investicij v zdravo starost. In to z donosom, ki je tako visok, da sploh ni merljiv.