Šport: Osebni trener, Aleš Brumen, mi je dolžan ...

... 10 spodnjih hlač in 5 modrčkov! Kdo? Kaj? Zakaj?

Aleš Brumen je od februarja moj osebni trener. Njegovo vizitko je moj dragi mož prinesel z nekega golfskega turnirja. Na Alešovi spletni strani ugotovila, da sodeluje tudi z Dominikovim trenerjem in zaključila, če je A všeč B, in B všeč C, bo A všeč tudi C.

Že nekaj časa sem razmišljala o osebnem trenerju. Iz čisto preprostega razloga - samo s fiksnim terminom za trening si bom vzela čas zase. To se je po dveh mesecih izkazala kot pravilna predpostavka, vsaj zame.

Seveda sem si določila tudi nekaj kriterijev, ki jih mora izpolnjevati trener in definirala moje cilje. V prvem pismu mojemu potencialnemu trenerju sem preverila, ali ima smisel za humor. Ima ga. V redu. Samo dva meseca je trajalo, da sva se dogovorila za spoznavni trening (moja krivda), kjer sem želela preveriti še druga dva pomembna kriterija, ki jih mora, po mojem mnenju, izpolnjevati trener: da je nekadilec in da ne vozi avtomobila znamke BMW.

Kot vidite, je vse kriterije uspešno izpolnil (Aleš ne smrdi po cigaretih in pred fitnes klubom stoji njegov korejski avto z veliko reklamo www.brumen.si) in lahko sva začela z vadbo.

Pred vadbo sem še morala izpolniti vprašalnik, kjer me je med drugim nesramno spraševal po rojstnem datumu in o mojih ciljih. Obkrožila sem povečanje mišične mase in izboljšanje kondicije. Ne, nisem obkrožila, da želim shujšati, kar pa se je po samo dveh mesecih vadbe vseeno zgodilo.

Zato moje stroge zahteve po sofinanciranju spodnjega perila. Saj hlače si lahko zategnem s pasom, perilo pa ne služi svojemu namenu, če je preveliko. Kmalu bo poletje in lanskih kopalk si niti ne upam poskusiti ...

Seveda se nobena ženska ne brani, če ji zgine nekaj kilogramov maščobe in se pokaže nekaj mišic. Zato so zgornji stavki samo izraz mojega navdušenja, da je "malo" rednega miganja toliko prineslo (a na boleče mišice po treningih sem že pozabila?).

Z Alešem sva takoj na začetku začela s temo zakisanje telesa. Zato delava predvsem vaje, ki manj zakisajo, pa vseeno razmigajo. Pa tudi drugače izbira zelo zanimive vaje in jih hitro naredi zahtevnejše, če vidi, da so prelahke. Seveda sva obdelala tudi teme kot je čiščenje jeter, post, klistiranje, sveže stisnjeni sokovi, pitje vode ... Za vse je odprt in z veseljem si izmenjujeva znanje.

Kar nekaj časa sem oklevala, ali vam naj razkrijem nekaj tako osebnega in zasebnega. Pa sem se odločila, da bom. Ker me veseli, da sem končno našla obliko vadbe, ki mi koristi in trenerja, ki mu zaupam. Mogoče bo moja izkušnja koristila tudi vam. Ravno danes sem prebrala zanimiv članek Lotharja Hirneisna (ustanovitelj organizacije Ljudje proti raku), ki pravi "bolj sem srečen, bolj sem radodaren tudi do drugih". Svetuje nam, da postanemo srečni in zdravi egoisti, saj bomo tako dosti lažje pomagali drugim.