Flamenko v Ljubljani

Bila je zadnja avgustovska sobota in prijatelj D. me je povabil v slovensko-rusko družbo, da si bomo skupaj ogledali plese flamenka. O flamenku ne vem prav veliko, samo to, da je ples, ki zanesljivo krepi samozavest in izboljšuje samopodobo. Ne verjamete? Oglejte si fotografije, pa boste razumeli!

Gledalcev je bilo kar nekaj, sonce je ob 11. uri že močno pripekalo, zato je bilo fotografiranje kar težavno. S sabo sem vzela malega Nikona, ki je počasnejši. Hej, res nisem vedela, da se bodo gospe tako hitro vrtele! Namig: ko fotografiramo hitre zadeve (ples, šport), jih moramo tudi dobro poznati, da lahko predvidimo situacije. Dober in hiter objektiv pa je tako najpomembnejši, še posebej, če fotografiramo v športnih dvoranah.

Gospo v modri obleki sem takole lovila v objektiv:

Zaman, nisem je ostro dobila z obrazom proti meni.

Plesalke so najprej plesale v skupini, potem pa solo. Kako so se zabavale in uživale, pravi festival ženskosti (bi zanesljivo rekel Šimleša).

Še ena skupinska:

Potem pa so zaplesale v dvoje (rdeča zadeva v dekolteju je pahljača):

Čas je bil za okrepčilo. Med različnimi tapasi sem izbrala ocvrte olive. Olive so izkoščičili in jih napolnili z mesom, potem pa spanirali in ocvrli. Kako je to dobro! V ozadju je polenta s pekočo špansko klobasico.

Na koncu pa še veliki finale z različnimi plesnimi kombinacijami. Midva s fotoaparatom sva bila že utrujena od tekanja za hitrimi motivi.

Kaj naj rečem? Bila je zanimiva izkušnja, naslednjič se bom preizkusila s fotografiranjem športa, samo primerne žrtve moram najti. Vsi so tako sramežljivi in se ne želijo slikati ...