Kar se mi zdi pa najbolj pomembno: lažje uravnavam pH urina. Pri postenju z vodo je bil urin vedno zelo kisel. Tudi s pošteno porcijo bazičnih mineralov mi ni uspelo spraviti urina čez 7 pH. S sokovi, ki vsebujejo veliko mineralov, sploh ni težav in jemati moram samo 5 tablet bazičnih mineralov na dan (kar ustreza eni zvrhani merici praška). Seveda se tudi izloča manj kislih presnovkov, ampak se postiti s poplavo kislin v sebi, ni prav prijetno.
Zanimivo je raziskovati, kaj vse je napisano o zakisanosti
Razlika je tudi pri odvajanju blata. Pri postu z vodo se črevesje bolj ali manj umiri in treba se je klistirati. Sokovi (pijem tudi zeljnega, ki baje požene vsakega ...) poskrbijo, da grem vsako jutro na stranišče, blato je mehko, ampak smrdeče, kar je tudi razumljivo, saj pospešeno razstrupljam.
Med postom berem literaturo o zakisanosti, vendar sem ravno danes ugotovila, da so moji možgančki v mirovanju. Težko se skoncentriram, ne morem prebrati niti pol strani ... Ampak, treba je biti prijazen do sebe, zato se čisto nič ne sekiram in grem raje na sprehod ali v savno.
Pri postu prevečkrat pozabljamo, da je treba odpreti čim več "pipic" za razstrupljanje. Poleg črevesja in ledvic tudi jetra, pljuča in kožo. Z ledvicami oziroma z zastajanjem vode sem imela tretji dan nekaj težav, dokler nisem ugotovila, da ne prenašam zelene. Črtala sem jo z jedilnika, pila veliko tople vode z limono, in vse se je uredilo. Jetra spodbujam z grenčico Bitterstern, pljuča s sprehodi, in kožo z masažami, ščetkanjem in savno.
Na postu s sadno-zelenjavnimi sokovi zelo uživam. Mogoče sem pa stara in postenje z vodo pač ni več zame ...
