Prejšnji teden, ko sem bila bolna, sem razmišljala o nezdravi prehrani. Veliko ljudi misli, da se zdravo prehranjuje. Začnejo naštevati, kaj vse jedo ali ne jedo, kako kombinirajo živila in do kakšnih ugotovitev so prišli. Mislijo, da te ugotovitve veljajo za vse in jih z zanosom misijonarijo vsem, ki se jih želijo poslušati, ali pa tudi ne.
Ravno to je problem - obstajajo neke splošne usmeritve glede zdrave prehrane in veliko individualnih izjem, ki jih moramo sami določiti. Na žalost, predvsem s preizkušanjem; ko nas določena hrana napenja ali ščipa po črevesju, smo najbolj sigurni, ali nam ustreza.
Navdušena sem, ko je nekdo prepričan, da se zdravo prehranjuje. Sama kdaj pa kdaj grešim, zato občudujem ljudi, ki tega ne počnejo.
Ugotovila sem, da je vsem tem discipliniranim bitjem nekaj skupno - so sebični. Sebe imajo tako radi, da si privoščijo najboljše. Ne, ne, dragi moji, čisto nič jim ne zavidam, ampak se od njih učim ...
Ko izvem vse o njihovih (sebičnih) prehranjevalskih navadah, jim zastavim naslednje vprašanje: kje dobijo živila. Kam hodijo nakupovat, koliko denarja porabijo za hrano, kako izbirajo živila (po letnih časih)? Ne boste verjeli, koliko ljudi misli, da se zdravo prehranjuje, živila pa nabavljajo v prvem supermarketu ali diskontu.
Če se pogovor nadaljuje, jih povprašam o njihovih priljubljenih receptih. To je vprašanje, ki vse pove. Če iz rokava ne stresejo 5 najljubših jedi, ki zahtevajo vsaj srednjo znanje kuhanja, potem se po mojih kriterijih ne znajo zdravo prehranjevati.
Če strnem -
zdravo se, po mojih kriterijih, prehranjujemo takrat, ko:
1. Živila kupujemo na tržnici (pri kmetih, ne preprodajalcih) ali direktno na kmetijah, ali jih pridelamo na (svojem) vrtu.
2. Kupujemo sezonska živila, poznamo njihovo pridelavo in rast (kdaj so zrela, kakšnega videza in okusa morajo biti, kako jih skladiščiti).
3. Znamo zdravo kuhati in pri tem uporabljamo raznovrstna živila.