Moj bodoči pes Fi

No, lahko bo tudi psička, zato sem izbrala nevtralno ime. To svojo odločitev sem možu sporočila med nedeljskim sprehodom po Rožniku. Ker ve, da samo mentalno filozofiram in si ne bom upala kupiti psa brez njegove privolitve (te pa ne bo nikoli), je takole komentiral:

"Fi - kakšno ime pa je tole? Misliš fi kot stroški (opomba, mislil je na angleško imeno fee)? Ha,ha, to bo zanimivo, ko se bom po Tivoliju drl Stroški, Stroški!"

Ne, fee ne pomeni stroški, sem ga prijazno opomnila, vendar ni nič pomagalo in je pri Hali Tivoli že pridno vadil izgovorjavo besede Stroški. Na ves glas. Seveda je črko r izgovarjal v stilu Karla Erjavca, ki je vrtec obiskoval v Belgiji in se tudi ni naučil izgovoriti našega trdega r-ja. Pa ravno zato sem izbrala nevtralno ime Fi, brezspolno in brez r-ja.

Potem se je spomnil, da bi lahko psa klical tudi Pi in sicer v matematičnem smislu: "Pridi k meni, 3.1415926!" Uf, kakšen vtis bi naredil na srečanjih Mense. Če bi ga v tem trenutku malo bolj privila, bi privolil v nakup vsaj ene tace ...

Fi ali Pi?

Vse v en fascikel

Fascikel je v tem primeru lahko tudi datoteka, predal, škatla ... Naročila sem se namreč na dnevne novice Siplify, zato vsak dan dobivam koristne nasvete o poenostavljanju življenja. V tem podjetju obvladajo posel: na nek način so agresivni z reklamami, po drugi strani pa dovolj simpatični, da jim ne zamerim.

V Simplify svetujejo, da na začetku vse naloge damo v en fascikel (mogoče si še lažje predstavljamo predal za elektronsko pošto). Kljub velikemu številu nalog se ne smemo obremenjevati s tem, kakšne so po pomebnosti ali nujnosti - to pride kasneje.

Najprej naloge ločimo na tiste, ki jih lahko hitro naredimo (npr. v manj kot dveh minutah) in na časovno obsežnejše naloge. Če se le da, časovno nezahtevne naloge takoj opravimo - najhujše je prestavljanje opravil na jutri, saj sami veste. Kadar je teh nalog veliko, za cel dan, jih razdelimo po prioriteti: pomembne ali nepomembne. To je najtežji del organiziranja življenja, saj velikokrat ne vemo, kaj je pomembno, in kaj ne.

Časovno zahtevnejše naloge tudi razdelimo po pomebnosti. Nepomembne lahko odložimo za nekaj časa (če ste jih pravilno sortirali, ne bo škode), pomembne pa razbijemo na več korakov. Zdaj pa nastopi kritičen del, saj na te naloge radi pozabimo, zato moramo enkrat na teden kontrolirati njihovo izvajanje. Najprej se lotimo tistega koraka, ki je najzahtevnejši in za katerega vemo, da nam bo povzročal največ težav. Če ne veste o čem govorim, si kupite knjigo "Pojej živo žabo" - po mojem mnenju bi jo morali prebrati že osnovnošolci kot obvezno čtivo.

Poenostavimo življenje - nasveti iz koledarja

Letos imam prvič namizni koledar z dnevnimi nasveti. Kupila sem si koledar od http://www.simplify.de/, zato so nasveti povezani s poenostavljanjem dela in življenja. Knjiga "Simplify youe Life" je v Nemčiji že nekaj let prodajni hit, avtorjev prvotni poklic je evangeličanski duhovnik, od leta 1990 pa dela kot novinar in publicist.

 Iz "osnovne" knjige so razvili pravo poslovno idejo in izdali številne publikacije (knjige, CD´s, koledarje) za poenostavljanje življenja. Meni in številnim drugim bralcem je všeč stil pisanja, ki ni pokroviteljski, ampak praktičen in duhovit. To knjigo bi morali nujno izdati tudi v slovenščini, ne pa da imamo na tržišču predvsem ameriško literaturo, ki nam je kulturno manj blizu.

Nekaj nasvetov iz prvih januarskih dni:

1. Zapišite si tri stvari, ki jih lahko naredite v nekaj minutah, vendar ji že dolgo odlagate in prestavljate. Sem spadajo gospodinjska opravila (odnesti smeti, ročno oprati pulover), telefonski klic ali sortiranje papirjev. Ta tri opravila naredite sedaj, TAKOJ in uživajte v čudovitem občutku, ki ga boste imeli po opravljenih nalogah.

2. Velikokrat smo nezadovoljni s svojimi odločitvami in se kasneje opravičujemo s "Saj nisem imel druge možnosti!". Pri odločitvah bomo svobodnejši, če jih bomo obravnavali po metodi 10-10-10: kakšne posledice bo imela vaša odločitev v 10 minutah, 10 mesecih in 10 letih. Ugotovili boste, da je čisto vseeno, kako se odličimo, saj večina odločitev ne bo vplivala na naše življenje čez 10 let.

"Tole nujno potrebujem, takoj mi pošljite!"

3. "V novem stanovanju/z novim partnerjem/v novi službi bo vse drugače in boljše," pogosto napačno razmišljamo. Pozitivne spremembe trajajo malo časa in hitro preidemo v ustaljeno prejšnjo rutino. Simplify svetuje, da si moramo aktivnosti, ki nas delajo srečne, organizirati z veliko fantazije in raznoliko. Vedno znova moramo biti pripravljeni, da jih preizkusimo na drugačen način.

4. Nove stvari želimo imeti takoj, saj nam s tem zapolnijo praznino in dolgočas v našem življenju. Ko jih enkrat dobimo, smo kmalu znova prazni in zdolgočaseni. Rešitev: uživajmo v čakanju na izpolnitev želja. Pred nakupom se pozanimajmo o izdelku/storitvi, preberimo, kakšne izkušnje imajo drugi. Med čakanjem boste zelo verjetno ugotovili, da stvari sploh ne potrebujete, ali da potrebujete nekaj drugega za rešitev svojih težav.

Dieta: Katera je uspešnejša - kalifornijska ali mediteranska?

Med prazniki sem si na TV3 ogledala britansko oddajo "Najboljše diete na svetu". Od oddaje nisem veliko pričakovala, vendar me je na nek način navdušila. Pet znanih Britancev je šest tednov preizkušalo različne načine prehranjevanja:

- tradicionalni britanski,
- japonski,
- italijanski (mediteranski),
- kalifornijski (dieta z malo OH in veliko beljakovin),
- indijski.

Kar se tiče kilogramov, je zmagala kalifornijska dieta, druga pa je bila mediteranska dieta. Pri zdravstvenih kazalcih pa je bila kalifornijska zelo slaba in mediteranska zelo dobra. Jasno, pri kalifornijski dieti je delež beljakovin zelo visok, zato se je tudi povišal holesterol.

Mediteranska dieta, ki vsebuje veliko zelenjave in rib, se je izkazala za učinkovito in zdravo. Ta način prehranjevanja je sicer testiral najmlajši od udeležencev, poleg tega je bil bivši profesionalni igralec kriketa. Mislim, da je imel od vseh najbolj hitro presnovo, drugim se je že upočasnila zaradi neuspešnih poskusov hujšanja.

Koliko mora pokazati tehtnica, da začnemo hujšati?

Nutricistka, ki je spremljala preizkus, je kalifornijsko dieto odsvetovala kot dolgoročni način prehranjevanja. Ogljikovi hidrati so potrebni, saj v telesu vežejo vodo. Ljudje, ki v svojo prehrano ne vključijo dovolj ogljikovih hidratov, so dehidrirani. Ta izjava me zelo veseli, saj metabolna dieta, ki jo jaz zagovarjam, svetuje vse skupine živil.

Britanka, ki je v kalifornijski dieti opustila vse ogljikove hidrate, se ni dobro počutila - bila je razdražljiva, vzkipljiva, depresivna, bolela jo je glava. Mi, ki očitno malo več vemo o hujšanju, bi ji lahko povedali, kaj se je zgodilo. Težave so ji povzročale lačne glivice oziroma afla toksini, ki so se pospešeno izločali. Zaradi pospešenega hujšanja se je koncentracija strupov v njenem telesu povečala in jetra so bila močno obremenjena. Upam, da je pila dovolj vode, največ pa bi ji pomagali kavni klistirji.

V oddaji sem izvedela, da so Britanci svetovni prvaki pri porabi prigrizkov, tako sladkih kot slanih. Na žalost si nisem zapolnila številk, ampak bile so v stilu: v V. Britaniji vsako minuto pojedo 1 tono čipsa (mogoče se je prevajalec zmotil in mislil na pomfrit). Britanci so tudi zelo debeli, največji problem pa je, da se zaradi videza ne obremenjujejo. Tudi tisti, ki imajo povečano težo, ne mislijo, da je z njihovim videzom karkoli narobe. Je to prav, ali narobe?



Spimo in hujšajmo

Prvi delovni dan v letu 2012 sem preživela - v postelji. Že nekaj dni sem se "prepirala" z virusi, kdo bo zmagal. Nimam vročine, me pa bolijo grlo, sinusi, pljuča in mišice. Jutri bom seveda šla v službo, vsaj za nekaj ur, da uredim nujne zadeve in dobim terapijo.

Silvestrovo sem preživela zelo mirno, že tretje leto zapored sva z možičkom večerjala goveji golaž in polento. Golaž lahko skuham že prej, polenta pa je gotova v petih minutah, zato mi je jedilnik izredno všeč. Za kosilo ponavadi narediva solato, najraje iz radiča. Nobenega prenažiranja ni bilo, malo vinčka in dobre glasbe, izredno malo televizije in veliko prebranih strani. Meni je bilo všeč.

Naslednji dan smo štirje prijatelji štirih različnih narodnostni odšli na "tradicionalni pohod" od Portoroža do Pirana. Bilo je fantastično, tudi v piranski restavraciji, kjer smo ribo pojedli kar na terasi in se lačno nastavljali soncu.

Če še niste opazili, v ljubljanski eko trgovini Kalček (v Šiški) so začeli prodajati eko meso. Malo sem bila skeptična, potem pa vseeno kupila piščančja bedra, polovico piščanca, goveje meso za golaž in zrezke. Meso ni poceni, vendar je vrhunske kakovosti. Bilo ga je užitek rezati, kuhati in pojesti.

Res sem vesela, da so se v Kalčku odločili za ta korak in tvegali, da izgubijo nekaj kupcev. Ja, nekateri zvesti kupci so se zelo vznemirili, ko je "vegetarijanski" Kalček postal tudi "mesni". Še vedno jim ostane "brezmesni" Kalček v BTC, mesojedcem pa eko meso v Šiški. Če pojeste malo mesa ali za posebne priložnosti, se splača kupiti eko meso.

Božič sem preživela v Marburgu, univerzitetnem mestu, ki leži približno 100 km severno od Frankfurta. Tam so doma moževi straši, prišla pa sta tudi starejši brat in sestra z otroci. Bilo je zanimivo, tudi darila so bila zelo izvirna in hrana dobra. Z Dominikom vsa nakupila kar nekaj knjig in najbolj zanimivo bom kmalu predstavila, saj je nadgradnja knjige Schlank im Schlaf. Osnovna načela iz te knjige sem že predstavila v prispevku Hujšanje - kakšen naj bo jedilnik, knjiga pa je lani jeseni izšla tudi v slovenščini (Spimo in hujšajmo, založba Mladinska knjiga).

Nakup knjige toplo priporočam, saj boste v njej našli nasvete, kako počasi hujšati, kako nujna je telesna vadba za hujšanje in vitkost po hujšanju, kako hormoni vplivajo na hujšanje in katera prehrana je za vas najbolj ustrezna. Ko boste prebrali to knjigo, boste tudi razumeli, zakaj sem si nabavila eko meso.