Dieta: Katera je uspešnejša - kalifornijska ali mediteranska?

Med prazniki sem si na TV3 ogledala britansko oddajo "Najboljše diete na svetu". Od oddaje nisem veliko pričakovala, vendar me je na nek način navdušila. Pet znanih Britancev je šest tednov preizkušalo različne načine prehranjevanja:

- tradicionalni britanski,
- japonski,
- italijanski (mediteranski),
- kalifornijski (dieta z malo OH in veliko beljakovin),
- indijski.

Kar se tiče kilogramov, je zmagala kalifornijska dieta, druga pa je bila mediteranska dieta. Pri zdravstvenih kazalcih pa je bila kalifornijska zelo slaba in mediteranska zelo dobra. Jasno, pri kalifornijski dieti je delež beljakovin zelo visok, zato se je tudi povišal holesterol.

Mediteranska dieta, ki vsebuje veliko zelenjave in rib, se je izkazala za učinkovito in zdravo. Ta način prehranjevanja je sicer testiral najmlajši od udeležencev, poleg tega je bil bivši profesionalni igralec kriketa. Mislim, da je imel od vseh najbolj hitro presnovo, drugim se je že upočasnila zaradi neuspešnih poskusov hujšanja.

Koliko mora pokazati tehtnica, da začnemo hujšati?

Nutricistka, ki je spremljala preizkus, je kalifornijsko dieto odsvetovala kot dolgoročni način prehranjevanja. Ogljikovi hidrati so potrebni, saj v telesu vežejo vodo. Ljudje, ki v svojo prehrano ne vključijo dovolj ogljikovih hidratov, so dehidrirani. Ta izjava me zelo veseli, saj metabolna dieta, ki jo jaz zagovarjam, svetuje vse skupine živil.

Britanka, ki je v kalifornijski dieti opustila vse ogljikove hidrate, se ni dobro počutila - bila je razdražljiva, vzkipljiva, depresivna, bolela jo je glava. Mi, ki očitno malo več vemo o hujšanju, bi ji lahko povedali, kaj se je zgodilo. Težave so ji povzročale lačne glivice oziroma afla toksini, ki so se pospešeno izločali. Zaradi pospešenega hujšanja se je koncentracija strupov v njenem telesu povečala in jetra so bila močno obremenjena. Upam, da je pila dovolj vode, največ pa bi ji pomagali kavni klistirji.

V oddaji sem izvedela, da so Britanci svetovni prvaki pri porabi prigrizkov, tako sladkih kot slanih. Na žalost si nisem zapolnila številk, ampak bile so v stilu: v V. Britaniji vsako minuto pojedo 1 tono čipsa (mogoče se je prevajalec zmotil in mislil na pomfrit). Britanci so tudi zelo debeli, največji problem pa je, da se zaradi videza ne obremenjujejo. Tudi tisti, ki imajo povečano težo, ne mislijo, da je z njihovim videzom karkoli narobe. Je to prav, ali narobe?