V nemščini ponavadi berem strokovne knjige (feng shui, arhitektura, zdravje, fotografija, rožice) in nezahtevne romane (večina jih je prevedena iz angleščine). Enkrat sem jih nekaj odstopila svoji tašči, pa je samo zavihala z nosom. Ne, ne more jih brati, ker so jezikovno tako grozno napisani. No, zame so čisto dobri, saj z njimi ohranjam nemški besedni zaklad in še sprostijo me.
Ta vikend pa sem prebrala takšen (nezahteven, ljubezenski) roman v slovenščini. Preveden je bil iz angleščine; pa ni bil kriv prevod, ampak avtoričin jezik in stil pisanja. Z muko sem ga prebrala do konca. Končno sem razumela svojo taščo!
Nauk: dolgo časa traja, da nek tuj jezik postane res "domač".
In - včasih ima tudi tašča prav.
Ni komentarjev:
Objavite komentar