petek, 27. maj 2011

Murgle: Kosji mladički - druga runda

Bila sem zelo prepričana, da bosta kosa še enkrat uporabila gnezdo. Nisem pa pričakovala, da se bo zgodilo tako hitro.

Mama kosovka že šest dni sedi na jajcih. Prav občodujem jo, kako je potrpežljiva. Zdi se mi bolj mirna, saj se je navadila na nas, mrežo, (prehranjevalni) režim.

Pred zasedbo gnezda so se dogajale zanimive stvari. Med delom v vrtu sem si začela požvižgavati in naenkrat je priletel ata kos (z majhnim črvom v kljunu, ki je bil namenjen kosjemu mladičku, pardom, pubertetniku). Besno je gledal po vrtu in proti gnezdu. Celo poletel je do tja in ga skrbno pregledal,  da se ne bi v njem skrivalo kakšno tuje jajce.

V četrtek, pred tednom dni, pa se je ata kos spremenil v kosjega mačota. Njegova ženkica se je odločila, da bo šla jest češnje, on pa jo je spremljal in prepeval cicido. Kosovka se je šla kopat, on pa ji je ves čas prepeval in se šopiril na bližnji veji. Takoj mi je bilo jasno, da se pripravlja na seks.

Nisem pa si mislila, da bo gnezdo zasedeno že 14 dni po zapustitvi mladičkov iz prve runde. Ampak, takšno je življenje. Iz vsega tega se lahko naučimo: če nekaj funkcionira, to večkrat izrabimo. Velikokrat podjetja spreminjajo oglase, ki prodajajo, samo zato, ker mislijo, da jih morajo spremeniti in posodobiti.

Po drugi strani, pa se najtežje odvadimo slabih navad, še posebej prehranjevalskih. Tukaj so živali v prednosti: nagon jim pove, kdaj so site.

ponedeljek, 23. maj 2011

Zdravje: Jutranja srčna kap in zakisanost

Če bi se odločila in postala terapevtka (zdravilka), bi se najbolj posvetila zakisanju. Z zakisanjostjo je povezanih toliko civilizacijskih boleznih, da mi ne bi zmanjkalo dela. Najtežje bi bilo ljudi prepričati, da lahko s tako banalnimi ukrepi, kot je razkisanje telesa, preprečijo nastanek bolezni, pa tudi ozdravijo.

Tipičen primer je tale članek:

"Študija, ki so jo izvedli španski raziskovalci, je pokazala, da srčna kap, ki se zgodi med šesto uro zjutraj in poldnevom, povzroči precej obsežnejše poškodbe srčnega tkiva, kot srčna kap, ki se zgodi v kasnejših urah dneva.

Strokovnjaki predvidevajo, da je razlog v naravnem človeškem časovnem ciklu, a poudarjajo, da bo za potrditev izsledkov študije potrebno izvesti še podrobnejše raziskave.

Znano je, da se srčne kapi najpogosteje zgodijo v času prebujanja, vendar pa do sedaj še nobena študija ni proučila obsega poškodb jutranjih kapi.

Ne glede na čas v dnevu pa velja, da prej ko je osebi po srčni kapi nudena pomoč manj resne so posledice. Zato strokovnjaki ljudi opozarjajo, da naj, kakor hitro zasumijo o kakršnem koli simptomu srčne kapi,čimprej pokličejo reševalce. "

Vir: http://www.svarog.org/

Zakaj največ škode zdravju naredijo kapi, ki nastanejo zjutraj ali dopoldne? Zaradi zakisanosti telesa!

Vemo, da se ponoči kisline nabirajo v telesu, saj ne hodimo lulat ali kako drugače izločamo kislih presnovkov. Prav tako ne jemo in pijemo z minerali bogatih snovi, da bi razkisali. Zato je jutranji urin tudi pri idealno zdravem človeku vedno kisel.

Kadar smo že močno zakisani, se čez noč nabere več kislin, kot jih je telo sposobno nevtralizirati. Ponoči si telo pomaga s potenjem in poskuša na takšen način izločiti kisline. Zato vsi tisti, ki se ponoči preveč potite, pozor - izmerite si zakisanost.

Kri mora imeti pH okrog 7,3 do 7,4. Odstopanja navzgor ali navzdol so smrtno nevarna. In ravno to se zgodi pri srčni kapi: preveč kislin povzroči spremembo pH krvi in srce se ustavi. Baje pomaga (nimam osebnih izkušenj), če bolnik pri srčnem napadu takoj dobi vodo s sodo bikarbono, ki je bazična. Kadar boste daleč od civilizacije doživeli srčni infarkt, vas lahko reši soda bikarbona.

Ko so v teh dneh toliko pisali o tej problematiki, sem pogrešala še eno stvar. Kaj narediti po kapi? Takoj je treba začeti jemati antioksidante. Goji jagode hvalijo, jaz pa poznam študije z granatnim jabolkom, ki je izredno močan antioksidant. In seveda razkisati.

Takšen program pa je seveda bolj naporen, kot jemanje tablet, ki jih po kapi predpiše zdravnik ...