Nastopajoči so se res potrudili in nam tudi z oblačili pričarali takratno vzdušje. Ne vem, kaj je bilo boljše: s krznom obrobljena moška obleka, ali naglavna pokrivala žensk, da o čevljih ne govorimo. Tudi glasbeniki so odlično obvladali nenavadne inštrumente. Če boste opazili ponovitve koncerta, vam toplo svetujem, da greste.
V gledališčem listu smo dobili prevode pesmi. Zelo popularna je bila nemška pesem Unter der linden (Pod lipo). Ena kitica gre takole:
Kup rož nastelje
zame v travo,
v njih posteljico narahlja.
Če koga pripelje
pot v dobravo,
se bo nasmehnil od srca.
Saj po rožah bo spoznal,
tandaradej,
kje mi vzglavje je ravnal.
Žovneški, lirik s slovenskimi koreninami, pa je v pesmi Ljubezen moja sladka takole opeval ljubezen:
Ko prvikrat sem zaljubljeno zagledal,
sem mislil, da je sam krilatec božji,
verjel sem, da z njo v raju bom posedal,
pa me pahnila je v pekel najstrožji.
Še sam ne vem, kdaj me je omrežila.
Edino Bog izmisliti si zna
ta ljubki smeh, ta rdeča usteca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar