Glasba ne pozna meja!

Danes je idealen dan za pisanje člankov, bloga, pisem, čestitk za rojstni dan, opominov za neplačila, navodil za delo ... Zaradi vremena smo rahlo depresivni, kar je v redu, saj se v nas vzbudi umetniška dušica.

Še nikoli v življenju nisem obiskovala toliko prireditev, kot v zadnjih tednih. Sem dovolj izbirčna, ne grem na vsako pasjo procesijo, brez skrbi. Ostane veliko zanimivih prireditev, kjer moji čuti vriskajo od veselja.

Bila sem na dveh zelo zanimivih koncertih, ki sta mi znova pokazala

- kako je glasba univerzalen jezik, ki ne pozna meja in
- koliko energije poslušalcem dajo umetniki (se razdajajo).

Najprej na koncertu Oranžnega abonmaja SF, kjer je dirigiral in nastopil kot solist David Greilsammer. Zelo zanimivo doživetje, ko ena oseba preskakuje iz dirigentske v solistično funkcijo. Klavir so postavili na sredino, pred orkester. Prijateljica, ki me je povabila, je imela odlične karte v parterju, pa vendar sem bila malo nezadovoljna z akustiko. Klavir so zaradi bližine orkestra namreč pustili zaprt, zato ni zvenel tako, kot smo navajeni.

Ko sem pred koncertom brala o mladem pianistu in dirigentu Davidu Greilsammerju, sem bila fascinirana, kako dejaven in inovativen je. Ko je prišel v dvorano, sem vedela, da bo dobro opravil svojo nalogo. In jo je res! Orkester mu je sledil tako zvesto in lahkotno, odlično so se ujeli. Kljub mladosti so ga spoštovali in upoštevali. S temi gostujočimi dirigenti je vedno loterija, kako bo na njih reagiral orkester. Saj so vsi profesionalci, ampak kemija med ljudmi tudi veliko šteje, še posebej pri umetnikih.

Kot dodatek so nam glasbeniki zaigrali Malo nočno glasbo in domov grede sem si jo ves čas popevala.

Drugi koncert je bil drugačen, v Cankarjevem domu sem poslušala portugalsko zasedbo Deolinda. Že prej sem si nekaj njihovih sklad zavrtela na youtube, vendar so v živo dosti, dosti boljši. Pevka je genialna, karizmatična, trije glasbeniki, ki jo spremljajo, so ravno dovolj izstopajoči, da ni dolgčas. Kljub temu, da znam samo nekaj portugalskih besed, sem uživala v ljubezenskih, plesnih, pa tudi socialno in politično kritičnih besedilih Deolinde. Pevka je v odlični angleščini predstavila vsebino vsaj četrtine skladb, kar nas je še bolj povezalo.

Poslušajte eno izmed mojih najljubših skladb od skupine Deolinda