ponedeljek, 20. junij 2011

Delo: Generacija Y v šoli

Po vsem povedanem nas mora vse zelo zanimati, kako bomo vzgajali generaciji Y in Z. Ipsiloni imajo težave s koncentracijo po 15 minutah, kaj bo šele z Z - bodo potrebovali odmor po petih minutah?

Dobri učitelji so se že prilagodili, slabšim je treba povedati, da naj spremenijo način dela.

V Mladini sem prebrala odličen intervju z Jeretom Aleksejem (star je 18 let). Objavljam nekaj odlomkov:

"Si morda prebral knjigo Marka Bauerleina The Dumbest Generation?

To bo najbrž nekaj takega kot Pobebljena generacija? Nekaj, kar se norčuje iz neumnih Američanov?

Ne, iz neumne ameriške mladine. In sploh ne gre za norčevanje, temveč avtor s pričevanji in statistikami naslika srhljivo sliko, na podlagi katere je dal knjigi podnaslov Ne zaupaj nikomur pod 30. Kombinacija permisivne vzgoje in digitalnega buma naj bi mladostnikom omogočila totalno obsedenost s svojim družabnim življenjem. V času, ki je bil tradicionalno rezerviran za zorenje v vsaj nominalno zrele državljane in racionalne potrošnike, so mladi danes neke vrste prostovoljni sužnji 24-urne multimedijske platforme, ki jo zanimata samo trač in neskončno samoreferenciranje. Včerajšnji kriteriji za polpismenost so današnji kriteriji za pismenost. Večina rezultatov uradnih testov naj bi kazala, da je tvoja generacija najbrž prva, ki je objektivno bolj butasta od generacije svojih staršev ...

Dobro, to je ena teorija. Druga teorija pa je, da je ta generacija postala žrtev tehnološkega zastarevanja šole. Kolikor naj bi bili mladostniki že nesposobni, so očitno zelo sposobni za obvladovanje te svoje 24-urne digitalne platforme. Našli bodo vsak filmček, pa če je še tako obskuren, odlični so pri tvorjenju socialnih mrež, pa če so še tako virtualne ... A jih šola preprosto ne zna več motivirati. Če nekdo cele dneve igra izjemno kompleksne računalniške simulacije, v katerih ima tako rekoč vlogo Boga - kako naj potem privoli v vlogo pasivnega sprejemalca neke ne nujno najbolj bistvene snovi, ki jo pred tablo podaja neki ne nujno najbolj bister učitelj? Veste, za dijaka je pravzaprav strašno neprijetno, ko postane bolj tehnološko razvit od šolskega sistema.

Vem, vem.

Obstaja pa še tretja teorija, ki pravi, da so zastareli sami kriteriji za to, kdo je pameten/izobražen in kdo ne. Mladi so si pač samo izoblikovali neke povsem svoje standarde, ki dajejo prednost funkcionalnosti pred simbolično pomembnostjo. Poglejmo današnji svet. Je danes pomembno, ali imaš doktorat ali diplomo? Ne, to je čedalje manj pomembno, saj smo doživeli divjo inflacijo ne toliko znanja kot akademskih nazivov. In v takšnem okolju so lahko digitalna socialna omrežja izjemno koristna reč. Ne le da so glavna metoda za širjenje tvojih idej, temveč so tudi glavna metoda za kultivacijo zvez in poznanstev. Ki so, kot vemo, v naši družbi alfa in omega uspeha. Seveda je res, da ostanki prejšnje, arhaične družbe mlade vidijo kot neke bedake, ki ne vejo niti tega, kdo je bil Bill Clinton - ampak ti mladi so na neki način idealno prilagojeni družbi, kakršno so dobili.

Okej, veliko resnice je v tem. Ampak glej: eno je to, da je še čisto vsaka stara generacija doslej zase mislila, da je bila 'zadnja prava' ... Nekaj povsem drugega pa je, da je na obsežnem federalnem testu krepko čez 40 odstotkov dijakov najvišjih letnikov ameriških srednjih šol na ABC-pitalico Kdo so bili v drugi svetovni vojni zavezniki ZDA in proti komu? obkrožilo c) Nemčija, Japonska in Italija proti Sovjetski zvezi. Mislim, tu bi pa vsaj jaz osebno potegnil črto!

Ta je seveda res precej huda, ampak v osnovi moram ostati pri prej izraženem stališču. Kako bi vendar sploh lahko bilo drugače v družbi, v kateri ni več nobene resne avtoritete? Šola ni več nobena avtoriteta, saj je večina profesorjev - vsaj pri nas - pač neprimernih za svoj poklic. To je dejstvo, to je nesporno, ne vidim, kako bi temu kdorkoli pameten lahko oporekal. V Sloveniji večina učiteljev uči zato, ker na svojem področju niso bili sposobni najti službe.

Ha ha - vidim, da se od mojih časov ni kaj dosti spremenilo.

Žal. In v takem sistemu brez avtoritete nobeno povprečje ocen, nobena diploma in nobeno priporočilo ne veljajo nič več. Edino, kar velja, je prijateljstvo - pa četudi virtualno. In - naj mi borci odpustijo - v takem svetu vedeti, kdo se je leta '45 boril proti komu, ima bistveno manjšo funkcionalno vrednost kot pa poznavanje Worda 2010."
 
Jure je eden od genialnih predstavnikov generacije Y, takšnih imamo v Sloveniji še največ deset. O šolskem sistemu odgovarja tole:
 
"Marcel te je vprašal, zakaj se mladi glede na situacijo ne upirajo še kaj več - in ti si mu odgovoril: Kako naj se vendar upirajo, če se enako oblačijo in poslušajo enako glasbo kot njihovi starši?

Pri tem sem najbrž naredil napako, da sem simptom zamenjal za vzrok.

No, saj to! Ampak zakaj se mladi - kot je opazil tudi Jani Kovačič - enako oblačijo in poslušajo enako glasbo kot njihovi starši?

Permisivna vzgoja je odpravila en velik problem - namreč trajnost nesporazuma. Če imaš neke sitne diktatorske starše, potem boš seveda hotel čim prej stran in boš želel biti čim bolj drugačen. Danes, ko so starši neprimerno bolj liberalni in razumevajoči, sta povečini izginila razloga za odhod in za revolt. Starši so prijazni, šimfajo šolo, delajo nam domače naloge, dajejo nam denar, konec koncev je tudi njihova glasba vse prej kot obupna. Zakaj oziroma čemu bi se sploh upirali?

Tako kot ti razlagaš, gre v bistvu za dobro stvar!

Vprašanje, ali res. Ker taka mentaliteta vodi v stagnacijo družbe. Poglejmo, kaj se nam je zgodilo v zadnjih 20 letih. Ponovno se je okrepil vpliv katoliške cerkve, kapital postaja vse bolj plenilski, politično ni nobene nove izbire razen skrajne desnice. Zmanjkalo nam je vseh možnosti za napredek. V bistvu smo idejno še vedno tam, kjer smo bili pred 20 leti.

Še posebej močan del tvoje knjige je uničujoča kritika našega šolskega sistema. Zdaj, človek pogosto sliši, da je z morilskim pohodom permisivne vzgoje šola postala en sam velik žur - eno samo gladenje in ugodje, tako rekoč orgija. Ampak iz tvojih neusmiljenih odstavkov človek ne dobi takega občutka.

Odrasli, ki ne hodijo v šolo, si pač delajo razne utvare. V prvih par razredih se ti sistem morda res celo malo dobrika - ampak potem šola zelo hitro postane beda. Saj ne more biti drugače. Šolstvo še vedno bazira na učiteljih, ki so pretežno isti, kot so bili pred 20 leti. Po mojem bi moral vsak učitelj, ki je star več kot 45 let, ponovno opraviti vse izpite, ki jih je moral opraviti, da je lahko postal učitelj. Poleg tega bi morali iti na šestmesečno usposabljanje iz uporabe informacijskih tehnologij."
 
Tako, zdaj vse veste o generaciji Y in razmišljanju o šoli. Želim vam uspešno sobivanje z njimi in čim več GenYjev, dobrih predstavnikov generacije Y. Prepoznali jih boste tako, da vam bodo pri predstavljanju znali dati roko in pri tem gledali v oči. Sara Brezigar svetuje, da se slabih Y čim prej znebite. Ne odlašajte, raje naj bodo doma, kot pa da v podjetju delajo škodo.
 
Moje mnenje je, da slovenskih Y ne smemo preveč razvajati, drugače jih bodo hitro izrinili sposobnejši in pridnejši (kitajski, indijski) ipsiloni. Prilagajanje - ja, razvajanje - ne.

4 komentarji:

  1. Super prispevki (mogoče bom celo bolje razumela te nove generacije) in popolnoma sem navdušena nad zgornjim intervjujem.
    Imela bi samo en popravek, mladenič Jure je star 18 let (naslov iz Mladine: Jure Aleksejev - esejist in zelo možno najpametnejši slovenski osemnajstletnik).

    OdgovoriIzbriši
  2. Glavna stvar, ki manjka po našem mnenju (glede na to, da je podjetje razen vodilnih sestavljeno iz Y generacije) je poudarek na tem, da generacija Y ne spoštuje ljudi, samo zato ker so nadrejeni po funkciji ali nazivu. Spoštovanje generacije Y si prislužite s svojim delom, s tem koliko znanja jim predate, kaj jih naučite ... Strahospoštovanja do starejših ali profesorjev, direktorjev ni pri generaciji Y.

    Internet generaciji Y predstavlja okno v svet, znanje, pot do prijateljev, interaktivnost, ki pa jo šola nima. Šolski sistem je prilagojen starejšim generacijam, ki so bile pasivne. Ko si se bal dvignit roko in prekinit profesorja z vprašanjem. Spoštovani so tisti, ki jih naučijo uporabna znanja, jih motivirajo, se ukvarjajo z njimi.

    Nikakor ni generacija Y bebava, samo zato, ker je drugačna. Drugačnost še ne pomeni slabše. Kot pri vseh generacijah, se najdejo diamanti in se najde plevel.

    Poudariti je še treba, da je generacija Y (kot tudi vse ostale generacije) marketinški konstrukt, ki je bil izoblikovan zaradi lažjega targetiranja strank in posledično prodaje.

    OdgovoriIzbriši
  3. Učitelj-ice (v nadaljevanju učit.) imamo različna izobraževanja, med drugimi izobraževanji tudi uporabo IKT(informacijsko-komunikacijska tehnologija).Od učit. je odvisno koliko le-tega bo uporabljal pri pouku.Sama jih imam krepko čez 45 let in IKT redno vključujem v pouk. Če želiš vključiti v pouk IKT, se moraš na to pripraviti malo več časa. za ilustracijo naj povem, da sem en prispevek v programu Hot Potatoes delala več kot 3 ure in pol. Nato mi je skrbnica Učiteljske.net, kjer objavim prispevke, rekla, da sem to hitro naredila. Dva prispevka v power pointu pa sem delala več kot 10 ur. Pri pouku pa je en prispevek v uporabi 15-20 minut - saj veste, da je koncentracija današnjih učencev zelo kratka. Ob uporabi IKT je najdaljša. Naj omenim, daj epri pripravi na pouk učitelj popolnoma avtonomen. to pomeni, da IKT v pouk vključim ali pa tudi ne. Lahko torej vedno uporabim samo tablo, kredo in svoj glas.

    Kaj imam ob tega, da uporabjam in izdelujem za IKT?
    1. Večjo motiviranost učencev ter boljše hitrejše in trajnejše znanje mojih učencev.
    2. Osebno zadovoljstvo, saj to rada delam

    Da ne bo kdo mislil, da imam zaradi tega kaj več pri plači, če uporabljam IKT bolj pogosto.
    Pri plači nimam zato nič več, kot če bi uporabljala samo tablo..

    Na Učiteljski. net je brezplačna zbirka gradiv in povezav, namenjena osnovnošolskim učiteljem, kjer lahko vsak učit. prispeva ali vzame gradiva, tudi za IKT. Vsakdo lahko ob pregledu Učiteljske. net ugotovi, koliko učit. daje gradiva v izmenjavo in koliko jih le-te samo vzame. tudi na SIO (slov. izobraževalno omrežje) je za pouk SLO v 1.r. v spletni učilnici več kot pol mojih pripevkov!
    Mnenja sem, da bi moral vsak učit. vsako leto obljaviti nekaj prispevkov za izmenjavo. Tudi na mednarodni konferenci SIRikt sem v dveh letih srečala ene in iste učit..

    Kako to spremeniti? To naj poizkušajo tisti, ki so za to pristojni. Jaz bom do upokojitve še zmeraj delala za uporabo IKT. V novem šolskem letu pa NE, saj sem kjub svoji želji, da bi imela razred pristala v OPB (podaljšano bivanje). Ali bi vi kljub temu, da ni bila upoštevana vaša želja za novo šolsko leto, še ustvarjali za uporabo IKT in to dajali še v izmenjavo?
    Lep pozdrav, učiteljica

    OdgovoriIzbriši
  4. Draga učiteljica!

    Vsa pohvala za vaš trud, prepričana sem, da ga učenci cenijo in da se vas bodo čez nekaj z veseljem spominjali kot dobre učiteljice.

    Glede "degradacije" v OPB: tudi moji prijateljici se je to zgodilo in že po nekaj tednih je ugotovila, da se da tudi v podaljšanem bivanju veliko narediti z otroci. Zdaj je zelo zadovoljna, predvsem pa bolj spočita in mirna.

    LP
    Helena

    OdgovoriIzbriši