V statistiki obiskov vidim, da vam tale moj članek o partnerskem praprogramu ni zanimiv. No, mogoče pa ga boste kdaj potrebovali, zato bom vztrajala in objavila vso besedilo.
...nadaljevanje članka (preberite še prvi del in drugi del):Nazori Meyerja so za slovenske razmere seveda zelo odbijajoči, celo nazadnjaški in za večino slovenskih žensk nesprejemljivi. Tudi jaz sem tako mislila, ko sem prišla v Nemčijo in bila zgrožena nad tem, da bo večina moževih kolegic s fakultete kmalu po poroki končala za štedilnikom in da jih veliko študira samo zato, da spozna bodočega, akademsko izobraženega moža z dobrimi perspektivami.
»Zakaj so pa sploh študirale, če bodo potem čistilke?«, sem zgroženo zasliševala moža, on pa mi je mrtvo hladno odvrnil, da bodo pač čistilke z diplomo. V teh sedmih letih sem ugotovila, da so nemške gospodinje (z diplomo ali brez) veliko bolj zadovoljne z življenjem kot slovenske ženske, manj pod stresom, uživajo v prostem času (na primer dopoldne, ko so otroci v vrtcu ali šoli) in imajo veliko hobijev, bolj kvalitetno preživijo čas z otroci in možem in imajo manj zdravstvenih težav, ki so povezane s stresom.
Seveda pa obstaja določen odstotek nemških žensk, ki bi rade delale, pa ne morejo zaradi otroškega varstva ali ker ne dobijo dela s polovičnim delovnim časom ali pa ker se to finančno enostavno ne bi izplačalo. V zadnjem času se razmere na tem področju malo izboljšujejo, vendar zelo zelo počasi. Posledica tega pa je, da se veliko akademsko izobraženih Nemk odloča raje za kariero kot otroke, zato je med 35. do 40.letnicami z diplomo približno 40 odstotkov takšnih, ki so samske in brez otrok.
Tudi v Sloveniji bi lahko našli kar velik odstotek žensk, ki bi raje ostale doma, kot pa hodile v službo. Na žalost naša država z obstoječim davčnim sistemom tega ne omogoča in ga verjetno tudi nikoli ne bo. Kaj storiti? Poglejmo si najprej, kako svoje teze zagovarja Meyer, čisto na koncu pa bom povedala, kakšna je po mojem mnenju rešitev za slovenske razmere.
Psevdoemancipacija in prava emancipacijaPrava emancipacija ne pomeni samo, da se osvobodimo odvisnih odnosov, postanemo neodvisni, si ustvarimo svoje mnenje in zahtevamo več enakopravnosti, ampak da tudi v enaki meri prevzamemo odgovornost in dolžnosti.
Da dosežemo pravo emancipacijo, moramo skozi različne razvojne procese in se pri tem naučiti se uveljavljati, biti iniciativni in drzni, razvijati upravljalske sposobnosti, se naučiti kako zbirati in obdelovati informacije, razvijati komunikacijskih sposobnosti, sposobnost vživljanja, zmožnost ukrepanja, organizacijske sposobnosti, menedžerske sposobnosti, analitično mišljenje, razvijanje konceptov in njihova uresničitev, koncentracijske sposobnosti, formulirati lastne cilje in jih uresničite, prepoznati pravice in dolžnosti, se naučiti sprejemati odgovornost ... Brez razvijanja teh sposobnosti se lahko proces emancipacije izkaže za napačno pot, ki poslabša obstoječo situacijo.

Emancipacija žensk je bila po Meyerjevem mnenju neuspešna zaradi naslednjih petih vzrokov:
1. Zgodila se je samo simbolična osvoboditevPotrebo žensk po osvoboditvi izkoriščata industrija in gospodarstvo, ki vplivata na način, kako bi naj osvoboditev potekala. Naravno potrebo po osvoboditvi je nadomestila umetna, ki ženskam daje občutek, da so res postale svobodne in neodvisne. Avtomobili za ženske, cigarete za ženske, pijače za ženske ... – vse to samo vodi iz ene odvisnosti v drugo, je prepričan Hermann Meyer.
2. Prizadevanje za kariero ne ustreza ženski naravi
Veliki večini žensk se ni težko odpovedati karieri in poklicnemu uspehu, zato najdemo malo žensk na vodilnih položajih. Pa ne zato, ker bi bile pri tem ovirane, ampak ker niso dovolj častihlepne. Ženska je po naravi manj tekmovalna, bojevita, oblastna in zagnana kot moški. Imamo zato tako malo žensk v (slovenski) politiki?
3. Odklanjanje ni nobena alternativaVeliko žensk se upira temu, da bi prevzele tradicionalno vlogo ženske, ne ponujajo pa ničesar drugega. Poskušajo povezati prednosti patriarhata s prednostmi emancipacije, ne da bi za to vzele v zakup tudi pomanjkljivosti. Želijo si varnosti in svobode, ne želijo voditi gospodinjstva, hkrati pa bi rade bile finančno in materialno preskrbljene. Meyer je zelo kritičen: »Predvsem pri srednjem sloju je razširjena miselnost, da je denar, ki ga zasluži ženska njen, plača moškega pa se deli. Pri dolžnostih je obratno: vse dolžnosti moškega ostanejo, dolžnosti žensk pa se razdelijo na druge ljudi – na moža, čistilko ali kuharje v restavracijah.«
4. Erotika je še vedno izključena
Prababica, babica in mama so erotiko mačehovsko obravnavale, in tudi hčerka nima veselja, da bi partnerja erotično razveseljevala. Tipična »emancipiranka« ima slabo mnenje o zapeljevanju, se ne oblači mikavno in se ne trudi, da bi ustvarila čutno razpoloženje. Na takšen način potlači erotični del ženstvenosti in upa, da tudi moški ne bo kazal zanimanja za dolge noge, lepe prsi in čvrsto zadnjico. Emancipirane in neemancipirane ženske lahko brez izživete seksualnosti in erotike preživijo samo še z romantičnimi predstavami o ljubezni iz hollywoodskih filmov, ki jim omogočijo, da ubežijo sivemu vsakdanjiku. Zaključek: prava emancipirana ženska je za moškega obogatitev, psevdoemancipiranka pa stalna obremenitev.
Nadaljevanje naslednjič ...