Zdravje: Palec v usta

Eden izmed načinov, kako lahko ugotovimo zakisanost telesa, je tudi metoda "Palec v usta!". Mislim na nožni palec, seveda. Dojenčki s tem nimajo težav, ker pridejo na svet nezakisani.

Zelo učinkoviti test za zakisanje telesa: nožni palec v usta

Njihova vezivna in maščobna tkiva so še prez kislih presnovkov, zato so izredno gibčni. Kaj zakisanju dogaja v kapilarah in tkivih, vam bom predstavila s pomočjo Dominikovih folij (ja, tudi na to temo je imel predavanja):

Po zdravi kapilari priteče kri in transprotira hranilne snovi (kisik, aminske kisline, vitamine, minerale, maščobne kisline) v celico

Če uživamo preveč živalskih beljakovin (ki močno zakisajo), se stene kapilar odebelijo.

Pri zakisanosti se odebelijo tudi kolagenska vlakna v tkivih

Zaradi odebeljenih kapilar in kolagenskih vlaken pride v celico manj hranilnih snovi, saj se mora kri prebijati najprej skozi odebeljene stene kapilar, potem pa skozi zgoščeno mrežo vlaken.

Kaj naredi naše pametno telo? Poviša krvni pritisk (s pritiskom se lažje prebija skozi zgoščeno tkivo) in zgosti kri (večja koncentracija hranilnih snovi). Zelo logična reakcija.

Kaj pa naredi zdravnik? Predpiše vam tablete za znižanje krvnega tlaka in redčenje krvi. Klasično simptomatsko zdravljenje. Moj nasvet: 6 mesecev veganske prehrane in intenzivno razkisanje, pa se bo stanje drastično izboljšalo.

Bolezni, ki so povezane z zakisanostjo telesa (vseh bolezni niti nismo našteli)

Zakisanost ni neka nedolžna motnja, saj je večina civilizacijskih bolezni povezana z njo. Koliko denarja bi lahko prihranili v zdravstveni blagajni, če bi zdravniki preventivno delovali ali pa vsaj na začetku simptomov ZAHTEVALI od pacienta, da zdravo je.

Zelo težko je delovati preventivno, vendar se ravno pri zakisanosti zelo splača

Ko boste naslednjič dobili krvni izvid, poglejte, ali so vaše vrednosti hematokritov v teh mejah.

Kriza: blogerska, fotografska, delovna ...

Trenutno imam blogersko krizo (idej za pisanje veliko, samo želje po pisanju ni), pa fotografsko krizo, pa delovno krizo ...

V soboto sem se s kolesom odpravila na iskanje motivov, ki jim bomo v naslednjih mesecih v Klubu e-fotografija namenili več pozornosti. Posvetili se bomo namreč slovenskemu podeželju. Mnenja o tem, kaj vse sem spada, so bila različna. Meni je bila bolj všeč ožja definicija, drugi so se odločili, da je to nemestno okolje (torej tudi hribi, gozdovi, reke ...).

Naš simpatični predsednik kluba je napisal zelo prijazno povabilo novim članom za delovanje v klubu. Člani imamo različne nivoje znanja, zato je vsakdo dobrodošel.

V soboto sem bila boljša kolesarka (3 ure), kot pa fotografka (1 uporabna), zato objavljam slike iz slovenskega nepodeželja - Šiške.

Samostojni podjetniki pa imamo pri delovni krizi samo en recept: pojdi delat, saj te bo vse počakalo.

Zdravje: Kako si izmerimo zakisanost

Današnja tema je zelo poučna, zato jo skrbno preberite. Zaradi zakisanosti nastane večina civilizacijskih bolezni, ki bi jih seveda lahko preprečili, če ne bi bili zakisani. Še preden začnemo z programom razkisanja, si izmerimo zakisanost. Tako vemo, kakšno je izhodiščno stanje, se sami prepričamo, kako močno smo zakisani in spremljamo napredek, ko že razkisamo.

Obstaja nekaj načinov za merjenje, ki pa imajo vsi svoje pomanjkljivosti. Nekateri dajo neuporabne rezultate (na primer pH urina na laboratorijskem izvidu ali merjenje sline), drugi so komplicirani in dražji (na primer Beta test).

Srednja pot je merjenje pH urina s posebnimi indikatorji. To je hitra, še kar zanesljiva in poceni metoda. Zakaj ni zelo zanesljiva? Ker merimo samo z urinom izločene kisline. Če ledvice ne delujejo dobro, moj mož to imenuje blokada ledvic, potem se ne bodo izločile vse kisline, kot bi se pri zdravih ledvicah.

Tisti, ki imajo blokado ledvic, bodo lahko dobili vrednosti, ki bodo večinoma v bazičnem predelu (torej nad 7 pH). To pa ne pomeni, da niso zakisani, ampak, da imajo težave z ledvicami. Na popačene rezultate pri merjenju vplivajo prehranska dopolnila in zdravila. Če je le možno, med merjenjem ne jemljemo prehranskih dopolnil in samo nujna zdravila. Na nedovoljenem seznamu je tudi zeljnica (vzpodbuja intracelularno razkisanje in naredi urin zelo kisel) in probiotični mikroorganizmi Agenki, ki zaradi desnosučnih mlečnih kislin prav tako pomagajo razkisati (in naredijo urin "umetno" kisel, bolj, kakor je).

Merimo si tri dni, od jutra do večera, vedno ko gremo na stranišče. Tako dobimo tri dnevne profile za gibanje pH urina. Posamezne vrednosti nič ne povedo in so popolnoma neuporabne za ugotavljanje zakisanja. Prav tako merjenje sline; če bi želeli kolikor tolikor uporaben rezultat, ne bi smeli 18 ur ničesar jesti in piti.

Iz snopiča odtrgamo en listek in ga za sekundo ali dve podržimo pod curkom urina. Takoj se bo obarval. Primerjamo barvo indikatorja z barvno skalo na platnicah snopiča in odčitamo pH vrednost. Vrednosti vnašamo v diagram, s tem, da upoštevamo tudi čas merjenja. Tabelo si lahko shranite in natisnete na tej strani.

Pozor! Vsak dan potrebujemo 6 do 8 merjenj, zato pijte več vode, če ponavadi ne greste tako pogosto na stranišče. In obdržite to dobro navado pitja vode tudi v naprej, saj telo potrebuje vodo za razstrupljanje.

Snopič s 100 indikatorskih lističev; za eno tridnevno merjenje porabimo 20 do 25 lističev.

Po treh dneh dobimo tri krivulje, ki jih moramo pravilno interpretirati. Idealno zdrav človek bi imel jutranji urin okrog 6,5 pH in vrednosti bi "skakale" okrog pH 7. Zelo zakisani dobijo bolj ali manj konstantne vrednosti okrog pH 5,5 in nas večkrat pokličejo, če so indikatorji zanič, ker se vedno obarvajo samo z eno barvo. Pri blokadi ledvic so vrednosti večinoma nad pH 7 (bazične), lahko so takšne samo vrednosti jutranjega urina.

Če z rezultati merjenja samo občasno pokukamo preko 7 pH in je večina vrednosti v kislem območju, smo zelo zakisani. Če je vsaj 50% vrednosti čez 7 pH, smo "normalno" zakisani. O tem, kako uspešno in hitro (ne, to ne gre) razkisati telo, pa v naslednjem prispevku.

P.S.
Indikatorji ali lakmusov papir?
Naši dobavitelji so nam povedali, da je lakmusov papir tisti indikator, ki pokaže samo ja/ne (modro/rdeče, bazično/kislo). Indikator pa je listič s katerim lahko izmerim več vrednosti oziroma se lahko različno obarva. Za merjenje urina so uporabni samo indikatorji, ki imajo tudi vmesne decimalne vrednosti (na primer 6,3 in 6,7 pH).

Rožice: Jesenski detajli v Murglah (2)

Ste se že naveličali rožic? Ne, ne morem verjeti?!! Obljubim, da bo vodilna tema v naslednjem tednu klistiranje (to je, mimogrede, ena izmed pogostejših iskalnih besed v googlu, s katero pridejo na našo spletno stran).

Posijalo je sonce!!! Na žalost je lažje fotografirati, če ni sonca. Ah, ti kompromisi ...

Čevlji: Dobro jih napnite

V Ulmu sem si kupila usnjene, vodonepropustne čevlje, ki so podloženi z ovčjo volno. Prav obožujem jih, saj so izredno mehki in udobni. Prodajalec me je takoj opozoril, da bodo hitro nastale "Gehfalten". Geh - iti, hoditi, Falten - gube, pregibi.

Pa sem ga hitro pomirila, da imam doma "Schuhspanner". Schu - čevelj, spanner - napenjač.

Bil je zelo presenečen, da tujka v njegovi trgovini sploh pozna napenjač za čevlje. "Seveda, doma jih imam najmanj 15!", sem suvereno odgovorila. Mislim, da se od te moje izjave še dolgo ne bo opomogel in ovrgel še zadnje predsodke, če jih je sploh imel (bil je turškega porekla in zanesljivo gej).

Pa sem mu na koncu vseeno priznala, da je večina mojih napenjačev iz plastike, ker so leseni preokorni in predragi. Plastični se dobijo v različnih velikostih in širinah, leseni pa ponavadi samo v dveh (m,ž). Vendar, leseni vpijejo vlago in čevlji se hitreje posušijo. Če pa vsak dan zamenjamo čevlje, so lahko plastični dobra alternativa. Obvezno kupite takšne, ki imajo luknjice, da se bo čevelj čim prej posušil.

Moji ljubljenčki v letošnji zimski sezoni, skrbno negovani z napenjači za čevlje

Če v čevlje takoj po nošenju damo napenjače, se bo usnje raztegnilo in čevlji bodo imeli manj gub. Napenjači ostanejo v čevljih vedno, ko jih ne nosimo. Zato moji najboljši poletni čevlji zimo preživijo očiščeni in z napenjačem.

S takšno nego podaljšamo življenjsko dobo čevljev in ostanejo še dolgo lepi. Preverjeno! Če kupujete poceni čevlje iz umetnega usnja, ki jih nosite eno sezono, potem vas napenjači čevlje ne bodo zanimali.

Leseni ali plastični napenjači? Plastični so cenejši, leseni pa vpijejo vlago iz čevlja.

Tomaž Humar: Zbogom, ti ...

Tomaža sem poznala. Ne vem, če dobro ali slabo, na svoj način pač. Če bi se v tem trenutku prikazal, bi mu z veseljem dala eno okrog ušes. On pa bi me suvereno zaustavil s svojo močno šapo in se (nedolžno) nasmehnil. (Ko mi je prvič dal roko, me je še dva dni bolela dlan. Zato se je odločil, da me bo v pozdrav raje objemal ...)

Ti je tega res bilo treba, se trenutno mnogi sprašujemo. Izboljšalo se mu je zdravje, bil je srečen v zasebnem življenju in uspešen v poslovnem. Zakaj je tako hitro toliko tvegal?

Zaradi Tomaža sem začela bolj resno fotografirati. Vendar nimam nobene njegove fotografije. Neverjetno! Mislila sem, da se bova že enkrat dogovorila za poziranje - seveda ne v plezalni steni, ampak pri kožnji trave ali kuhanju kosila.

Na začetku najinega poznanstva ga je zelo jezilo, ker se nisem želali tikati. Jaz se tikam z vsemi, je trdil. Ne, Tomaž, najprej biznis, potem tikanje. Dal mi je prav, in mi večkrat povedal, da me zaradi tega še bolj spoštuje. Bil neznansko srečen, ko sva se končno le začela tikati.

Velikokrat sem bila drugačnega mnenja kot on. Tudi, če so bili moji argumenti zelo dobri, se je odločal po svoje. Včasih racionalno, včasih z intuicijo in vizijo, ki jo je razumel samo on. Ampak, vedno po svoje.

Domišljam si, da sem naredila nekaj dobrega za njega, ko sem ga v enem od telefonskih pogovorov končno prepričala, naj gre na zdravljenje borelioze v Nemčijo. Mogoče zato, ker sem mu rekla, da je strahopetec? Ha, ha. Ko je ozdravel, smo vsi mislili, da bo postal malo bolj zapečkarski. Ampak, ne Tomaž Humar!

Lansko leto novembra, ravno v tem času, sva po Ljubljani zbirala zadnje rožice za njegovo jesenski aranžma pred hišo. Predstavljala sem si, da bo izbiro prepustil meni. Kakšna zmota! Imel je zelo jasno predstavo, kaj mu je všeč in kaj bi bilo potrebno zasaditi v lonec.

Tomaž je bil zelo radoveden in nikoli mu ni bilo dolgčas. Bil je tudi zelo radodaren, kar je pokazal številnim ljudem na različne načine. In strašno ponosen na svoja dva otroka. Lahko pa je bil tudi sebičen in brezkompromisno izpeljal točno tisto, kar si je zamislil. Glede na to, da poznam njegov kitajski horoskop, sem ga razumela. Njegov osebni element je namreč les yang (usmerjenost k cilju, za vsako ceno) in glede na horoskop bi lahko postal karkoli. Tako harmoničen horoskop res redkokdaj vidiš.

O preteklosti se nisva veliko pogovarjala. Zato mi je šele po branju njegove biografije, ki jo je napisala Bernadet McDonald, postalo jasno, kje so korenine njegove ekscentričnosti. To so, po mojem mnenju, grozljivi dogodki, ki so se mu zgodili na Kosovu pri služenju vojaškega roka. Mislim, da ga je to izredno spremenilo in zaznamovalo (ter "pokvarilo" energijsko lep horoskop). Te moje hipoteze ni nikoli potrdil ali zanikal.

Dragi Tomaž, če lahko od tam, kjer si, bereš moj blog, se boš strinjal, da sem korektno opisala najin odnos in se lepo poslovila od tebe. Jokala sem samo trikrat, četrtič pri lupljenju čebule ne šteje!

Obljubljam ti, da bom čim več fotografirala, se več ukvarjala s športom in posadila rožice v tvoj spomin. Smučati se ne bom naučila, pa tudi v hribih me boš lahko srečal samo tako visoko kot gredo kravice. Zbogom, prijatelj.

Psihologija: Partnerski praprogram (3)

V statistiki obiskov vidim, da vam tale moj članek o partnerskem praprogramu ni zanimiv. No, mogoče pa ga boste kdaj potrebovali, zato bom vztrajala in objavila vso besedilo.

...nadaljevanje članka (preberite še prvi del in drugi del):

Nazori Meyerja so za slovenske razmere seveda zelo odbijajoči, celo nazadnjaški in za večino slovenskih žensk nesprejemljivi. Tudi jaz sem tako mislila, ko sem prišla v Nemčijo in bila zgrožena nad tem, da bo večina moževih kolegic s fakultete kmalu po poroki končala za štedilnikom in da jih veliko študira samo zato, da spozna bodočega, akademsko izobraženega moža z dobrimi perspektivami.

»Zakaj so pa sploh študirale, če bodo potem čistilke?«, sem zgroženo zasliševala moža, on pa mi je mrtvo hladno odvrnil, da bodo pač čistilke z diplomo. V teh sedmih letih sem ugotovila, da so nemške gospodinje (z diplomo ali brez) veliko bolj zadovoljne z življenjem kot slovenske ženske, manj pod stresom, uživajo v prostem času (na primer dopoldne, ko so otroci v vrtcu ali šoli) in imajo veliko hobijev, bolj kvalitetno preživijo čas z otroci in možem in imajo manj zdravstvenih težav, ki so povezane s stresom.

Seveda pa obstaja določen odstotek nemških žensk, ki bi rade delale, pa ne morejo zaradi otroškega varstva ali ker ne dobijo dela s polovičnim delovnim časom ali pa ker se to finančno enostavno ne bi izplačalo. V zadnjem času se razmere na tem področju malo izboljšujejo, vendar zelo zelo počasi. Posledica tega pa je, da se veliko akademsko izobraženih Nemk odloča raje za kariero kot otroke, zato je med 35. do 40.letnicami z diplomo približno 40 odstotkov takšnih, ki so samske in brez otrok.

Tudi v Sloveniji bi lahko našli kar velik odstotek žensk, ki bi raje ostale doma, kot pa hodile v službo. Na žalost naša država z obstoječim davčnim sistemom tega ne omogoča in ga verjetno tudi nikoli ne bo. Kaj storiti? Poglejmo si najprej, kako svoje teze zagovarja Meyer, čisto na koncu pa bom povedala, kakšna je po mojem mnenju rešitev za slovenske razmere.

Psevdoemancipacija in prava emancipacija

Prava emancipacija ne pomeni samo, da se osvobodimo odvisnih odnosov, postanemo neodvisni, si ustvarimo svoje mnenje in zahtevamo več enakopravnosti, ampak da tudi v enaki meri prevzamemo odgovornost in dolžnosti. Da dosežemo pravo emancipacijo, moramo skozi različne razvojne procese in se pri tem naučiti se uveljavljati, biti iniciativni in drzni, razvijati upravljalske sposobnosti, se naučiti kako zbirati in obdelovati informacije, razvijati komunikacijskih sposobnosti, sposobnost vživljanja, zmožnost ukrepanja, organizacijske sposobnosti, menedžerske sposobnosti, analitično mišljenje, razvijanje konceptov in njihova uresničitev, koncentracijske sposobnosti, formulirati lastne cilje in jih uresničite, prepoznati pravice in dolžnosti, se naučiti sprejemati odgovornost ... Brez razvijanja teh sposobnosti se lahko proces emancipacije izkaže za napačno pot, ki poslabša obstoječo situacijo.




Emancipacija žensk je bila po Meyerjevem mnenju neuspešna zaradi naslednjih petih vzrokov:

1. Zgodila se je samo simbolična osvoboditev
Potrebo žensk po osvoboditvi izkoriščata industrija in gospodarstvo, ki vplivata na način, kako bi naj osvoboditev potekala. Naravno potrebo po osvoboditvi je nadomestila umetna, ki ženskam daje občutek, da so res postale svobodne in neodvisne. Avtomobili za ženske, cigarete za ženske, pijače za ženske ... – vse to samo vodi iz ene odvisnosti v drugo, je prepričan Hermann Meyer.

2. Prizadevanje za kariero ne ustreza ženski naravi
Veliki večini žensk se ni težko odpovedati karieri in poklicnemu uspehu, zato najdemo malo žensk na vodilnih položajih. Pa ne zato, ker bi bile pri tem ovirane, ampak ker niso dovolj častihlepne. Ženska je po naravi manj tekmovalna, bojevita, oblastna in zagnana kot moški. Imamo zato tako malo žensk v (slovenski) politiki?

3. Odklanjanje ni nobena alternativa
Veliko žensk se upira temu, da bi prevzele tradicionalno vlogo ženske, ne ponujajo pa ničesar drugega. Poskušajo povezati prednosti patriarhata s prednostmi emancipacije, ne da bi za to vzele v zakup tudi pomanjkljivosti. Želijo si varnosti in svobode, ne želijo voditi gospodinjstva, hkrati pa bi rade bile finančno in materialno preskrbljene. Meyer je zelo kritičen: »Predvsem pri srednjem sloju je razširjena miselnost, da je denar, ki ga zasluži ženska njen, plača moškega pa se deli. Pri dolžnostih je obratno: vse dolžnosti moškega ostanejo, dolžnosti žensk pa se razdelijo na druge ljudi – na moža, čistilko ali kuharje v restavracijah.«

4. Erotika je še vedno izključena
Prababica, babica in mama so erotiko mačehovsko obravnavale, in tudi hčerka nima veselja, da bi partnerja erotično razveseljevala. Tipična »emancipiranka« ima slabo mnenje o zapeljevanju, se ne oblači mikavno in se ne trudi, da bi ustvarila čutno razpoloženje. Na takšen način potlači erotični del ženstvenosti in upa, da tudi moški ne bo kazal zanimanja za dolge noge, lepe prsi in čvrsto zadnjico. Emancipirane in neemancipirane ženske lahko brez izživete seksualnosti in erotike preživijo samo še z romantičnimi predstavami o ljubezni iz hollywoodskih filmov, ki jim omogočijo, da ubežijo sivemu vsakdanjiku. Zaključek: prava emancipirana ženska je za moškega obogatitev, psevdoemancipiranka pa stalna obremenitev.


Nadaljevanje naslednjič ...