ponedeljek, 05. avgust 2019

Porojstnodnevni spomini

Zelo rada fotografiram darila, ki jih dobim. Šopki uvenijo, čokolada se poje, kozarci razbijejo - slike pa ostanejo.





petek, 02. avgust 2019

Ne grem na Camino!

Moj okrogel rojstni dan je zasenčila novica, da bo dragi prehodil Camino. Baje sem ga sprovocirala jaz, vendar nimam pojma kako. Mogoče takrat, ko sem mu rekla, da Camina niti slučajno ne bo sposoben prehoditi? Hehehehe ... Mogoče.

Pomagala sem mu kupiti letalske karte in prebrala nekaj nasvetov na spletu, da ga sedaj lahko zalagam z nasveti:

- Na Caminu bombaž nima česa iskati!
- Potrebuješ mrežico za pranje perila, da se tvoje seksi spodnje hlačke (seveda iz ne-bombaža) ne bodo pomešale z modrčkom od Španke/Nemke/Američanke ... (vstavite poljubno nacijo), ko jih boste skupaj prali v pralnem stroju.
- Mislim, da volnene nogavice niso primerne (kar so mu svetovali v trgovini).
- Pot Camino del Norte ni primerna, če bo konec septembra veliko dežja.
- Vpojnost tvoje novo ne-bombažne brisače lahko testiram tudi na psičku Luiu.

Camino je zasenčil mojih petdeset in prav je tako. Številka res ni razveseljiva.

Ko drugim pove, da gre Camino, takoj vprašajo: "Helena gre zraven?" Vsi namreč mislijo, da sem jaz pobudnica za tako odštekano idejo.

Ne, ne grem in nikoli ne bom šla. Camino bi bil zame mučenje na stoto potenco. Kako naj hipersenzibilna duša zdrži spanje v skupinskih spalnicah, kjer 30 ljudi celo noč proizvaja takšne in drugačne zvoke? Ko se eni zbudijo in pakirajo ob petih? Ko eni celo noč smrčijo? Ko eni klepetajo do polnoči? Ko ...

Šla bi samo, če bi na dan prehodila največ 15 kilometrov in vsak dan spala v enoposteljni sobi, v tihi spalnici., brez motenj kot je zvonjenje cerkvenih zvonov.

Tako pač je, treba se je zavedati svojih omejitev.

Camino bom pač "doživljala" preko knjig. Prebrala sem jih že pet, zato lahko z zanesljivostjo rečem, da ne grem na Camino.

Moj dragi je postavljal neke pogoje, da ne bi omenjala njegovega potovanja, ampak sem ga zavrnila z najboljšim argumentom: "Vsem moram povedati, kako ponosna sem nate, ker boš prehodil več kot 1.000 km!" Izpogajala sem si 20 slik, ki jih bom lahko objavila na spletu. Obvladam.


Fotografija je s predzadnjega dopusta v Ramsau, ko še ni slutil, kako kmalu bo šel na Camino.

ponedeljek, 29. julij 2019

Moj okrogli rojstni dan

Danes imam okrogli rojstni dan. Vsi tisti, ki mislite, da je 40 - rada vas imam! :) Ampak, se motite ...

Pri 40. rojstnem dnevu sem bila mogoče v boljšem fizičnem stanju, psihično, mentalno, čustveno pa se sedaj dosti, dosti boljše počutim. Pri 40. lahko še rečeš - z veliko statistično verjetnostjo - da je pred tabo še polovica.

Pri 50. RD pa veš, da je polovica že za tabo. Naenkrat se zaveš, da ni več zafrkavanja, da je treba okrog sebe dosledno počistiti vse, kar te omejuje, ovira, jezi, daje slabo energijo - kot se v zadnjem času pogosto sliši: kar znižuje vibracijo ... :)

V kitajski astrologiji je prelomnica 48. in ne 50. RD. Se strinjam in z hvaležnostjo sprejemam vse spremembe, ki so prišle in še pridejo. Življenje je lepo!

Poleg tega bom praznovala kar 3x: danes z dragim, avgusta z družino in septembra s prijatelji. Božansko.

V zelo dobri ljubljanski restavraciji sem pravkar rezervirala mizo za današnjo večerjo in prosila, da mi na mojo sladico napišejo 50. Sedaj me je strah, kaj če se zmotijo in napišejo - 60? Upam, da kuhar hitro teče ...


četrtek, 25. julij 2019

Prva obletnica z Luiem

Danes je za nas poseben dan! Pred enim letom smo iz zavetišča dobili prestrašenega, ampak radovednega kužka. Nekaj tednov je trajalo, da smo se naučili skupnega jezika. Še nekaj tednov več, da smo si začeli zaupati. Pa še malo, da smo postali uigrani tim.

Zame je Lui najboljši kuža na svetu in vsak dan mu povem, da ga imam rada in da je "moja mala maca".

Lepo je bilo opazovati njegov razvoj. Tudi zdravstvene težave z alergijami počasi odpravljamo in Luieva dlaka se zopet sveti, očke pa so samo občasno gnojne. To, da slabše vidi, pa ostaja dejstvo.

Ampak, Lui nam je obogatil življenje. Še moj dragi, neizkušen pasjeljubec, je zadnjič priznal, da bi bilo brez Luia življenje revnejše.

Poiskala sem nekaj fotografij, za praznovanje obletnice. Ne, pes ne bo dobil posebne torte, samo dobro hrano, igranje (z mano), božanje in stiskanje - kot vsak dan.


Lui se je prva dva dni tako dobro počutil v kletki, da ni hotel ven. Res! Zato smo jo hitro zamenjali s posteljo. 


Po nekaj dneh je že tako pogumno sedel na vrtu, na stolu.


Zimski sprehod in poziranje na klopi.


Lui je prvih osem mesecev preživel skupaj z mamo, bratcem in sestrico. Mislim, da jih je občasno kar pogrešal. Samo občasno.


Novi plišasti prijateljčki. Medo z oranžno rutico je njegov najljubši.


Prvič na Šmarni gori. 


Khm, hm ... Prizorišče po zelo zagnani igri na moji postelji.


Lui zelo rad spi pokrit.


Silvestrsko cartanje na avstrijskem kavču.


Odvijanje božičnega darila - v nekaj sekundah!


 Pohod po Golovcu - najboljše je v gozdu!


 Sončenje ...


Luieva mamica - lepa blondinka, a ne?


Lui danes (v službi) ...


Lui julija 2018. Rada te imam, mali!

sobota, 20. julij 2019

Mini dopust na Klopinjskem jezeru

Odločitev je padla že junija, da gremo, namesto na morje, raje na eno od nam ljubih avstrijskih jezer. Ker je voda v Klopinjskem jezeru (Klopeiner See) praviloma najbolj topla, smo se za 5 dni odpravili tja. Za Luia je bilo vse novo, za naju z dragim pa vse znano - zato se je dopust lahko takoj začel.

Vreme nam ni bilo naklonjeno, zato smo s sabo vzeli tudi dolge hlače in toplejše jakne. Ampak, nič nas ni odvrnilo od uživanja na dopustu. Meni je bilo všeč, da smo bili v penzionu in da mi ni bilo treba skrbeti za hrano. Ko smo bili lačni, smo šli jest. Ko smo bili utrujeni, smo šli spat.

Tiho sem upala, da se bo Lui opogumil in prišel vsaj v bližino vode. No, je prišel, na dva metra, še raje tri. Tako sem se pač sprijaznila, da ne bo nikoli postal Wasserratte (nemški izraz za nekoga, ki obožuje vodo), čeprav ima v sebi lovske gene.

Hodili smo na krajše pohode po bližnji okolici. Moj dragi si je (seveda) sposodil kolo in na svoj način raziskoval okolico. Lui se je izkazal za pravega uživača:

- Užival je na ležalniku in ni imel zadržkov, če ga je zasedel polovico.
- V penzionu je s svojim šarmom (seveda) očaral vse zaposlene ter zato užival dodatne privilegije.
- Po sprehodu je bil prvi, ki je zavil v lokal na pijačo. No, on je želel sedeti na stolu, v mojem naročju, in opazovati mimoidoče (ljudi in pse).

Pet dni je hitro minilo in domov smo se vrnili spočiti. Ugotovili smo, da bi bili ob lepšem vremenu bolj utrujeni, saj bi cel dan nekaj počeli. Tako pa smo bili zmerno aktivni in uživali v lenuharjenju.

Še tole: Klopinjsko jetero smo nazadnje obiskali julija 2016. Neverjetno, kako se je turistična ponudba izboljšala v teh treh letih. Pa ne govorim o dodatnih apartmajih in povišanju cen (kot na Hrvaškem), ampak o ponudbi v restavracijah, lokalih, na športnem in kulturnem področju. Osebje: prijazno in usmerjeno h gostom. Zato bomo še naprej radi hodili v Avstriji na dopust (do Klopinjskega jezera je iz Ljubljane samo dve uri vožnje).

Moj dragi je testiral sup - kar dobro mu je šlo, čeprav je imel prekratko veslo.



To je klasična Luieva poza, ko je radoveden. Tako se postavi na prag restavracije ali lokala in prevoha situacijo. Tokrat se je čudil, kam gre Andrej. 





Brez panike, na koncu pomola je voda bistra in čista. Zato pa imajo pomole, da je dostop do vode lažji in ni treba broditi po mulju in lokvanjih. Voda v Klopinjskem jezeru je odlična kakovosti, kot pitna voda.


sreda, 10. julij 2019

Rožice v Murglah - junij

Hitro moram objaviti slike rožic še iz junija. Sedaj so že skoraj enkrat večje, čeprav je veliko škode naredil hladen dež, veter. škodljivci ... Letos sem tudi zelo veliko prestavljala lonce, zato bodo na julijskih slikah čisto drugačni motivi.

Kot boste opazili, se v kader pogosto vsilil Lui. Ko pa je on na vrsti za fotografiranje, se potuhne. Lumpek!

Pri sezonskih rastlinah je poudarek je na zelenih, belih in sivih barvah, trajnice pa so tudi v drugih barvah.











ponedeljek, 08. julij 2019

Kakec v avstrijski školjki

V začetku junija smo en teden preživeli na avstrijskem Štajerskem, v Ramsau am Dachstein. Weissensee, naša klasična destinacija v tem letnem času, leži letos v energijsko neugodnem izseku, zato smo poiskali nov kraj za dopust. Po naključju sem naletela na Ramsau (ker imajo tam super hotel, ki je zelo prilagojen za pse) in takoj začutila, da bi lahko bilo tam zanimivo. Nisem se zmotila.

Mi smo našli apartma v bližini Ramsaua, s krasno teraso in ležalniki. Hodili smo na različne izlete, moj partner si je sposodil električno gorsko kolo - in bil navdušen.


Pogled iz apartmaja

Presenetila nas je mila klima na planoti Dachstein, saj so v bližini gore, ki so visoke tudi 3.000 metrov. Še ena zanimivost: v Ramsau so živeli zagrizeni protestantje, ki so v času protireformacije imeli maše kar v gozdu, na skriti lokaciji. Sedaj do tja vodi strma pohodna pot.

Ramsau in okolica sta nas navdušila. Najprej smo vse primerjali z Weissensee in pogrešali zatišno lego jezera; ampak, hitro smo ugotovili, da nam Ramsau z okolico nudi veliko več, res za vsakogar nekaj.

Goste, ki ostanejo več kot dva dni, dobijo turistično kartico, ki omogoča veliko brezplačnih ugodnosti in še več popustov. Zastonj je avtobusni prevoz, ena vožnja z gondolo na dan, različne vstopnine ...

Bilo je vse tako, kot se pričakuje v turistično razvitih krajih, samo pri označbah pohodniških poti sem včasih pogrešala kakšno oznako več. Z Luiem sva se na enem pohodu dvakrat izgubila.

Še ena (kulinarično-verska) zanimivost: na planoti Dachstein so zaradi ugodne klime lahko gojili pšenico, v nekaj kilometrov oddaljenem Schladmingu oz. dolini Emms, ki leži nižje, pa so katoliki imeli slabše pogoje, zato je zrasla samo rž. Tako so "Bauernkrapfen" - kmečki krofi v Dachsteinu iz pšenice, v Schladmingu pa iz rži, ki je seveda dala manj fine krofe. Preganjani protestanti so imel malo, sladko zmago. :)

V samem Ramsau lahko priporočam naslednje lokale:

1. pur Styria - Der Dorfladen, Ramsau 299

Odlična trgovina z zelenjavo in lokalnimi izdelki. Pripravite denarnico!

2. verweilzeit Café-Bistro in Delikatessen (https://www.verweilzeit.at)

Ko imate vrh glave zrezkov in krompirja, se odpravite v ta bistro na zdrav vegetarijanski/veganski obrok, solate, sladice. Zraven je tudi delikatesa, kjer vam bo zaigralo kulinarično srce. In, pripravite denarnico.

Zdaj pa še razlaga naslova današnjega prispevka. Že na Weissensse, ki leži na malo manj kot 1.000 metrov nadmorske višine, sem opazila, da mi prebava zelo dobro deluje. Ni šlo za pogostost, ampak količino. Ker so avstrijske straniščne školjke drugačne od naših, imajo nekakšno stopničko, na katero se usede kakec, sem lahko zelo nazorno spremljala količine. Moj dragi je potrdil moja opažanja.

Ker je zmanjkalo toaletnega papirja, sem ga poslala v trgovino in zabičala, da naj pride domov z najboljšim papirjem, kar ga imajo, po principu: veliko kakca = dober papir. Prinesel je resnično najboljšega: Zewa, 5-plastnega. Božansko, enostavno božansko.


Tokrat samo slika avstrijskega toaletnega papirja, naslednjič pa nekaj slik z Ramsaua in okolice, kjer smo se potepali.