četrtek, 19. januar 2017

Očala in jetrna kriza srednjih let

Nič ni za moškega bolj stresno kot spoznanje, da potrebuje očala "na blizu". Moški srednjih let na vse načine poskušajo prelisičiti naravo in zanikajo vse očitne simptome, da jim telo začenja pešati. Kar dolgo se upiranju nošenju očal, dokler poleg drobnih črke na izdelkih ne postanejo neberljive tudi črke v časopisu in dokumentih. Osebno pa menim, da je največji motiv za pregled pri okulistu to, da ne vidijo črk na telefonu. Vem, zlobna sem.

Ampak, samo zato se malo norčujem, ker sama nosim očala že od srednje šole. Zame so očala del mene že več kot 25 let. Sedaj se poleg daljnovidnosti pojavlja še starostna kratkovidnost, zato ima dvoje očal: ene za vožnjo in gledanje na daljavo, druge za delo na računalniku, ki imajo rahlo minus dioptrijo.

Če še ne veste: zdravje oči je zelo odvisno od zdravja jeter.  To povezavo zelo dobro poznajo tisti, ki se postijo. Vid se jim med postom lahko poslabša, nekaj dni po postu pa vidijo bolje kot pred postenjem, saj se jetra med postom razstrupijo.

V tradicionalni kitajski medicini spadajo oči in jetra v en element - les.

Presežek lesa (ko imamo preveč te energije v telesu) povzroči:

- motnje vida: ostra, zbadljiva bolečina v očesu,
- ekstremne glavobole povezane z motnjami vida,
- konjunktivitis,
- glavkom.

Pomanjkanje lesa pa je povezano s srbečimi očmi.


Zato so navodila za ohranjanje vida zelo podobna kot za ohranjanje zdravih jeter. Seveda ni nič čudnega, da s povečevanjem EMŠO tudi slabše vidimo, saj so tudi naša jetra v vedno slabšem stanju.

Preberite si ta dva članka iz naše spletne trgovine Avita in se lotite čiščenja jeter, da vam bodo oči čim dlje dobro služile:

1. Dobra hrana za zdrava jetra

Jetra so na srečo eden od tistih organov, ki so se sposobni sami obnavljati. Pri tem jim lahko pomagamo z določenimi zelišči in živili, ki jih razbremenijo in okrepijo. Zelo pomembna je tudi s hranilnimi snovmi bogata prehrana in zdrav način življenja. Kaj vse lahko naredimo za to, da bodo naša jetra zdrava in z njimi tudi mi, preberite v tem prispevku.

2. Zamaščena jetra - najpogostejša bolezen jeter

V razvitih državah ima že tretjina ljudi zamaščena jetra, pa za to večina sploh ne ve. Zamaščena jetra postajajo najbolj pogosta bolezen jeter. Vodijo v cirozo, raka jeter in odpoved jeter. Ker jetra redko bolijo, se bolezen razvije neopazno. Razlogi za zamaščena jetra niso nič novega: alkohol, nezdrava prehrana, preveč ogljikovih hidratov (sladkorjev) in premalo vadbe.

ponedeljek, 16. januar 2017

Pri Belgijcu v avstrijsko-italijanskem mestu

Sem oseba, ki ji je hrana zelo pomembna. Najbolj me navdušijo jedi, ki so narejene iz manj sestavin, imajo pa dodatke, zaradi katerih je jed nadstandardna. Na novoletnem dopustu sem po naključju odkrila belgijsko restavracijo v Lienzu.

Ko sem se odločila za obisk mesta Lienz, sem na spletu iskala vegetarijanske restavracije v tem mestu. Našla sem dva rezultata: vietnamsko restavracijo v nakupovalnem centru in belgijsko restavracijo Bel'Kwisin. Obe restavraciji nudita tudi meso in ribo, imata pa tudi veganske oz. vegetarijanske jedi.

Kaj počne belgijska restavracija v avstrijskem mestecu z italijanskim šarmom? To moram raziskati! Njihova predstavitev na spletu me je popolnoma očarala. Izrekajo dobrodošlico vsem alergikom, vegetarijancem in ljubiteljem belgijskega piva. Že na daljavo sem se počutila dobrodošlo in tako je bilo tudi v živo.

Čisto vse je bilo odlično: sprejem, jedi, svetovanje, pivo in cene. Če boste kdaj v bližini, jih obiščite - ne bo vam žal!

Naslov:

Bel'Kwisin, Südtirolerplatz 2, Lienz
www.belkwisin.at

Italijani so znani po tem, da imajo dober kulinaričen nos. Dva italijanska para, ki sta prišla v restavracijo, sta takoj prepoznala, da bodo dobro jedli. Eden od gospodov je natakarico v nemščini povprašal, ali mogoče govori italijansko. Ne, ne govori (ker je Belgijka). Govori pa francosko. O "bien," je odgovoril Italijan ves navdušeno, ker sta našla skupni jezik se mu ne bo treba mučiti z nemščino.

Fotografirala pa sem samo juhe in pivo, saj je bila glavna jed preveč dobra in nisem želela prekinjati kulinaričnega užitka.




sobota, 14. januar 2017

Še vedno rada kidam sneg!

Ko sem danes kidala sneg, sem se spomnila članka o tej temi, ki sem ga napisala januarja 2013. Še vedno velja!

http://helena-golenhofen.blogspot.si/2013/01/deset-razlogov-za-kidanje-snega.html

Deset razlogov za kidanje snega

Danes zjutraj nikakor nisem mogla vstati iz tople postelje. Ne vem, ali je bil šibkejši duh, ali meso ... Pogled skozi okno me je hitro spravil v pogon, saj sem vedela, da me čaka kidanje snega. Ni lepšega, kot premetavanje puhastega pršiča. V dveh urah in pol, kolikor je trajalo čiščenje poti in treh parkirnih mest, sem sestavila seznam, zakaj je kidanje snega nujno potrebno:

1. H kidanju snega nas obvezuje zakon
Vem, v Sloveniji je jako slab argument, če nekaj piše v zakonih, vendar smo vseeno dolžni očistiti sneg iz svojih površin. Tudi bloki imajo funkcionalno zemljišče, ki ga morajo lastniki stanovanj očistiti.

2. Kidanje snega je zabavno
Verjamem, da nekateri niso tako zadovoljni kot jaz, ko morajo v rokah držati lopati, vendar je igranje s snegom zelo zabavno. Potrebujemo samo primerna oblačila in obutev, dobro lopato in malo motivacije. Sneg lahko kidamo z leve ali desne, naprej, nazaj, od roba k sredini in obratno ...

3. Kidanje snega je zamenjava za meditacijo
Do tega efekta na žalost pride šele po uri ali dveh, odvisno od naše fizične pripravljenosti. Ko postane telo res utrujeno, tudi možgani več ne delujejo. Potem nekaj časa občutimo samo praznino, nato pa  iz glave naenkrat pridejo razčiščene in zanimive misli.

4. Pri kidanju snega krepimo vztrajnost
Vztrajnost je ena od lastnosti, ki je vedno manj cenjena in uporabljana. Na žalost! Starši niso vztrajni in dosledni, ko gre za vzgojne ukrepe, kupci niso več zvesti (vztrajni) eni blagovni znamki, politiki niso vztrajni pri izpolnjevanju predvolilnih obljub. Pri kidanju snega je vztrajnost ena izmed ključnih lastnosti, da svoje delo opravimo dobro. Če nimate te lastnosti, si jo boste s čiščenjem snega zagotovo okrepili.

5. Kidanje snega je odlična rekreacija
Ni potrebno izgubljati besed o tem, kako naporno je prenašanje snega z lopato. Ko je sneg lahek, še gre. Ko pa je težak, je po eni uri vsaka prenesena lopata prava muka. Za kidanje snega moramo imeti močne mišice na rokah in hrbtu. Tudi nožne mišice so pomembne, še bolj pa trebušne, saj poskrbijo, da je drža hrbtenice pravilna (se ne upogibamo v pasu, stabiliziramo telo pri rotiranju). Še opozorilo: kidanje snega je rekreacija, kjer se telo zelo zakisa, zato pazite na kislinsko-bazično ravnovesje.


6. S kidanjem snega okrepimo medsoseske odnose
Prav lepo je med čiščenjem površin poklepetati s pridnimi sosedi. V vsakem okolju so tudi leni sosedi, ki jih je najbolje ignorirati. Ne se jeziti, ker nikoli, ampak res nikoli ne pridejo pomagat, ampak jih enostavno odmislite. Če so res tečni in zasedejo očiščene parkirne prostore, jim napiše listek. Vztrajnost pri pisanju opozoril se tudi v tem primeru obrestuje (glej točko 4).

7. S kidanjem snega vplivamo na feng shui
Če vam še vedno ni jasno, kako se premika energija od ulice do vaših vhodnih vrat, si oglejte očiščeno pot. Takšna, kot je očiščena pot, tako se premika energija. S poti očistite čim več snega, da bo čim več energije prišlo do vhoda v hišo ali blok. Sneg, ki zapade okrog zgradbe, zaustavlja gibanje energije, zato je široka in očiščena pot zelo pomembna. Zasnežena pokrajina je zelo yin, očiščena in gladka potka pa yang. Brez energije ni dobrega feng shuija!

8. S kidanjem snega si označimo teren
Mislim, da si vsaka ženska rada ogleda moškega (svojega ali sosedovega), ki suvereno vihti lopato za sneg. To je zelo seksi, kar priznajmo. Tudi ženske smo zanimive, ko kidamo sneg, čeprav še nisem dobila drugih komplimentov, kot to, da sem pridna. S kidanjem snega okrog bloka ali hiše označimo, kje so meje naše lastnine. Energijo, ki se sprošča pri kidanju snega, pošljemo na očiščeno površino in jo označimo kot svojo. Malo razmislite, kako pomembno je označevanje terena v živalskem svetu, pa boste vedeli, kaj želim povedati.

9. Po kidanju snega smo neznansko zadovoljni
Kolikokrat delamo več ur, pa nimamo kaj pokazati. Po kidanju snega je rezultat viden in mi smo strašansko zadovoljni. Naš trud opazijo vsi: partner, sosedi, tašča, poštar ... Da, to je naše delo, mi smo to naredili!

10. Kidanje snega nas naredi lačne
Pri odmetavanju snega porabimo veliko kalorij (ženske 400, moški 600 - ker imajo več mišic), zato smo po končanem delu zelo lačni. Pozimi je zrak zelo suh, zato na toplem najprej spijemo velik kozarec vode, nato pa si lahko brez slabe vesti privoščimo krepčilno malico. Nekatere mišice nas bodo že začele boleti, vendar bomo zadovoljni, ponosni in srečni pojedli sendvič ali dva.

petek, 13. januar 2017

Brez skrbi

Še vedno sedim za računalnikom in delam. V tej sivini, ko sem že malo utrujena po napornem tednu, sem našla tole vremensko napoved za jutri ob 12.00. Poglejte te sončke, kako žarijo! Takoj sem boljše volje.

Nemška vremenska napoved za jutri je takšna: sonce in ogrelo se bo do 3 stopinje. Jupiiii!

ponedeljek, 09. januar 2017

Na kosilo k mami

Seveda je moralo snežiti, ko sem se peljala k mami na kosilo. Za vse nevedne: med mano in mamo je več kot 150 km! Bolj proti vzhodu sem se vozila, manj je snežilo. V Ljutomeru smo celo za nekaj minut imeli sonce.

Moji sorodniki se ne želijo fotografirati; če jih dobim pred objektiv, ne želijo pozirati, zato so na vseh slikah zelo čudni, ali imajo široko odprta usta, ker sem jih zalotila pri kosilu. Sem pa na bencinski črpalki ulovila pravega snežnega Jetija ...


Sicer se ne vidi, ampak moj avto bi lahko zmagal v tekmovanju "Najbolj umazan avto v mestu". Danes je moral k avtomehaniku, da bo še naprej varno vozil. 


Pozor, jetiji na pohodu!


Mamino kosilo je najboljše, a ne?

petek, 06. januar 2017

Čez novo leto na Weissensee

Novoletne praznike sem preživela na meni zelo ljubem Weissensee (Belo jezero). Ostala sem kar 5 noči in se spočila, zabavala, sončila, dobro najedla, reševala križanke (to počnem zelo redko, ampak sem se junaško držala). Že avgusta sem rezervirala apartma, ki je veliko obetal. In res ni razočaral, saj je bil obsijan s soncem od jutra do poznega popoldneva. Iz postelje sem lahko gledala, kako za hribom vzhaja sonce.

Obiskala sem Lienz, zanimivo avstrijsko mestece z italijanskim vplivom, kjer sem orgazmično uživala na kosilu v belgijski restavraciji (slike sledijo). Domov grede sem se peljala skozi Spital, ki je, v primerjavi z Lienz, izgubil če bi tekmovali v rubriki atraktivnost in simpatično.

Na Weissensee ni snega, tudi umetnega ne, samo otroško sedežnico in tekaško progo so zasnežili. So pa bile temperature dovolj nizke, da je zaledenel zahodni del jezera, ki je bolj plitev. In tam se je dogajalo! Eni so na ledeni plošči drsali, drugi se sprehajali ali pustili vleči s konji, psi, sankami. Vzdušje pa je bilo tako prijetno (kakorkoli se to kičasto sliši, ampak drugega izraza ni), da smo pozabili na pomanjkanje snega in uživali na polno.

Tukaj je nekaj fotografij, manjkajo pa najbolj zanimive - kako se je on prvič postavil na drsalke (ne, jaz se nikoli ne bom, zato tudi slik ne bo!):

























Komaj čakam, da zopet obiščem to čudovito jezero.

torek, 03. januar 2017

Novoletne zaobljube po moje

Prvi delovni dan v letu 2017! Priznajte, da vam je dodaten prazničen dan zelo ugajal. Bil je kot obliv, ki torto naredi še boljšo, kot majoneza v sendviču, ki navadno malico povzdigne v kulinarični užitek. Bil je kot ... brezplačen, časovno omejen dodatek. Tako je, dobili smo praznik, podkupnino od vladajoče koalicije in z veseljem smo jo izkoristili.

Danes, 3. 1. sem se lotila pregledovanja e-sporočil. Med prazniki sem namreč bila na mini dopustu, na Weissensee (Belo jezero); slike bom seveda kmalu objavila. Še vedno vztrajam pri "staromodnem" načinu poslovanja in poslovnih e-sporočil ne prejemam na telefon. Želim imeti svoj mir, ločiti zasebno in poslovno, poleg tega pa opažam, da ljudje, ki imajo sinhronizirane naprave, delajo več napak.

Izbrisala sem več deset nezaželenih sporočil, na hitro prebrala tiste, ki me vsaj malo zanimajo in označila tiste, na katere moram odgovoriti. Pri zasebnih sporočilih, pa tudi na FB, se teme ponavljajo: hujšanje (seveda hitro in preprosto), kako uresničiti novoletne zaobljube (brez težav), kako telo razstrupiti (zaradi prazničnega nažiranja in popivanja).

Vsi veliki in mali guruji (mi) sporočajo, da moram(o) narediti analizo preteklega leta in načrt za leto 2017. Zakaj? Ker bomo brez tega luzerji. In to veliki luzerji. Ker je to treba narediti. Zakaj? 



Metode iz poslovnega sveta prenašamo tudi v zasebno življenje. Pa nam bo to res pomagalo, da bomo boljši ljudje? Da bomo bolj srečni, zadovoljni, izpopolnjeni?

Ne verjamem. Nekaj samoanalize je že v redu, saj se na takšen način spoznavamo - kdo smo, kaj zmoremo, kako reagiramo. Ampak, da bi v začetku leta naredila načrt za osebne dejavnosti v celem letu, si postavila cilje in omejitve, pa je popolnoma skregano z mojo življenjsko filozofijo.

Seveda tudi jaz razmislim o preteklem letu in naredim grobi načrt za novo leto. To pa je tudi vse. Načrtujem dve daljši potovanji in sicer na Majorko in po Nizozemski. Srčno si želim božično-novoletne praznike preživeti v kopalkah in na peščeni plaži. To so moje želje za leto 2017. Če se mi ne bodo uresničile, bom tudi preživela.

Bom pa predvsem skrbela za to, da bo vsaj dan zapolnjen z malenkostjo ali dvema, ki me bo naredila srečnejšo.