ponedeljek, 17. september 2018

Izlet, super živila in nizka samovrednost

Kakšna potepanj po zaledju Opatije in Reke sem si privoščila! Bilo je super odkrivati kraje, ki jih brez psa nikoli ne bi videla. Bili smo v gozdu, na Lungomare v Opatiji, v restavracijah in doma. Apartma je bil super velik, ampak okolica kot "živalski vrt" - citat mojega dragega, ki je izredno toleranten glede hrupa.

Veliko psov so imeli v našem naselju in nobeden ni bil kaj prida vzgojen. Če so že imeli srečo, da niso bili na verigi ali v boksu, so lajali na vsako osebo, ki se je pojavila v njihovi bližini. Imeli smo tudi nočne in zgodnje jutranje pasje koncerte, seveda ... Omenim naj še peteline, pa hrup iz bližnje delavnice ter kadilsko zaplinjevanje spodnjih sosedov. 

Ampak, izleti so odtehtali vse te težave.

Bila sva tudi na opatijski obali. Ker sva doma pozabila mehke podlage, sva najela dva ležalnika in senčnik. Cena: 90 kun. Ojojoj ... Sem zaplavala? Nisem, saj je imela voda samo 20 stopinj.

Ampak, urice na prijaznem jesenskem soncu so odtehtale vse težave.

1. Ker smo na morju pridno nabirali kondicijo, smo se včeraj odpravili na daljši izlet: iz Podpeči k cerkvici sv. Ane, po najdaljši poti. Res ne vem, kako nam je uspelo narediti 10 kilometrov, če pa sem jih pri opisu ture našla 6. Razgled z vrha je res fantastičen in izlet bomo še ponovili. 

Ker so bili v gostilni ob Podpeškem jezeru malo preveč polni in nervozni, smo se odpravili za nosom in 3 kilometre naprej našli fantastično gostilno Pri Mari. Odlična terasa, odličen sprejem in odlična hrana. Še bomo prišli!

Doma me je čakalo veliko neprebrane pošte. Sem namreč ena izmed tistih, ki svoje pošte med dopustom ne pregleduje. Samo tako je dopust lahko res dopust.

2. Zasledila sem veliko člankov in reklam za super živila. Mene že od začetka ne pritegnejo, saj sem skeptična, kaj vse je v njih. Poleg tega, da imajo super živila po navadi za sabo dolgo pot, se lahko v njih nahaja preveč pesticidov, fungicidov, težkih kovin in še česa. 

Tako bom še naprej raje jedla domača super živila, po možnosti čim manj predelana in iz lokalnih virov. 


Domača super živila

3. V enem od sporočil sem našla 5 znakov, da je naša samovrednost nizka. Še posebej hipersenzibilni ljudje imajo velike težave s samovrednostjo. To ni samo naporno, ampak jim tudi onemogoča, da bi živeli brez stresa in v harmoniji, da bi lahko polno razvili svoj potencial in kreativnost. 

Kdaj je naša samovrednost nizka:

1. Stalno tuhtanje.
2. Strah pred mnenjem drugih.
3. Nezmožnost postavljanja mej (drugim).
4. Stalno se "držimo nazaj".
5. Si ne upamo sami oz. stalno dvomimo o sebi.

Meni je teh pet točk zelo pomagalo, zaokrožilo sliko in mi dalo novih moči.

Ampak, a ni lepo, da nam življenje vedno znova pošlje "težave"? Samo ob njih imamo možnost, da rastemo. Če to želimo ...

petek, 07. september 2018

Vreme do božiča

Pri pospravljanju mi je v roke prišla Vremenska pratika (s splošnimi nasveti o vremenu).

Za 6. 9. (to je bilo včeraj) sem našla takšen ljudski pregovor:

Kakšno je vreme na lenartovo, tako bo do božiča.

V Ljubljani smo včeraj imeli lepo vreme (jutranje meglice, sonce, malo dežja), zato se že veselim naslednjih mesecev - do božiča.



Za jutri, 8. 9. ("mala maša") pa poznamo kar nekaj pregovorov:

Mala maša za suknjo vpraša.

Mala maša za vsakim grmom paša.

O mali maši so lešniki naši.

Če je za malo mašo lepo,l ostane potem še dva meseca suho.

Kakšno vreme na malo mašo nastane, rado potem dva meseca ostane.


Takole, preostane nam samo če čakanje na jutri in gledanje v nebo.

četrtek, 06. september 2018

Hamburg - prevozna sredstva

Res je že čas, da objavim nekaj fotografij s poletnega potovanja v Hamburg, Lübeck in Travemünde (Baltiško morje). Po končanem potovanju sem imela občutek, da Hamburg ni bil nič posebnega, nobenega močnega vtisa ni pustil - kot npr. Pariz, Amsterdam ali Rim.

Ko sem pa danes izbirala fotografije in se še enkrat virtualno sprehodila po Hamburgu, sem ugotovila, da je to zelo, zelo zanimivo mesto z izredno veliko obrazi. Na Baltiškem morju bi ostala še kakšen dan več, ampak, to vem sedaj, ne pa pred potovanjem. Nič, bo treba še kdaj na severovzhod in si Ostsee (= Baltiško morje) ogledati podrobneje.

Tukaj so fotografije s prevoznimi sredstvi, ki jih lahko uporabimo za ogled Hamburga (in obeh mest, ki sem ju še obiskala):


Vožnja po centru Hamburga ni v užitek, za izlete izven centra pa je kolo odlična izbira. V ozadju Blankenese, kjer stane kvadratni meter nepremičnine 7.000 EUR in več. 


Tudi za ogled mesta Lübeck in Travemünde ne potrebujete avtomobila, povezave z vlakom so odlične, vozijo večkrat na uro.




V delih, kjer sva se midva potepala, so bile turistične znamenitosti dobro označene. 


Veliko sva tudi hodila peš ... Ampak, ker je Hamburg tako veliko mesto (ima 1,8 mio prebivalcev), sva uporabljala tudi javni prevoz. Na spletu sva kupila tedensko vozovnico, ki je personalizirana (če te kontrolirajo, moraš pokazati tudi osebni dokument). Zelo priporočam, vozovnica pokriva široko območje Hamburga in vsa prevozna sredstva.


Seveda, v Hamburgu se za prevoz uporabljajo tudi ladje. Veliko je zasebnih linij, ki vozijo turiste. Vozijo pa tudi ladje (trajekti), kjer zadostuje vozovnica javnega prometa. Tako je, z veljavno vozovnico za metro se lahko greš vozit še s tremi trajekti, ki vozijo na rednih linijah. 


Za tiste, ki bi si radi z Elbe (Labe) ogledali kaj več ...


V Hamburgu je res veliko možnosti za posedanje na stopnicah in klopcah. Na takšen način se obiskovalci povežemo z reko, se družimo z drugimi in seveda spočijemo.


Elbphilharmonie, ena izmed glavnih hamburških znamenitosti. Čeprav sem želela kupiti karte več kot dva meseca pred obiskom Hamburga, so bili koncerti že razprodani. Karto za ogled notranjosti pa kupite na spletu, da vam ne bo treba čakati v vrsti.





Pogled s cerkve St. Michael - je ena izmed znamenitosti, ki so me najbolj navdušile. Na vrh stolpa vodi dvigalo, od tam pa je 360 stopinjski razgled po mestu. Moj nasvet: pojdite na ogled pozno popoldne in ob lepem vremenu, seveda. Na sliki v ozadju se vidi sladkovodno jezero Alster.




Jezero Alster, kjer lahko vsakdo najde primerno plovno sredstvo zase. Jaz sem bila na ladjici.


No, tole pa je bil nateg! V vodiču so tako opevali ta vhod v metro oz. ploščice, da sva si jih šla pogledat. Potem pa tole!


V Eppendorfu je dvakrat na teden znamenita tržnica in to kar pod progo mestne železnice (stojnice se nanizane več kot kilometer dolgo). Tržnica je baje postala zelo komercialna, priporočajo jo, ko dežuje, saj se vse dogaja "pod streho".



Moje prevozno sredstvo na Alster.





Travemünde sva si ogledovala peš, kolesa so od kopalcev


Takšni ogromni trajekti, ki pridejo iz Danske, Švedske in Finske se zasidrajo v pristanišču Travemünde. 


Za konec pa malo manj lepa scena: ena od treh postaj v Travemünde, z zanemarjenim peronom (ki se sicer ne uporablja). 

ponedeljek, 03. september 2018

Beljakovine - napačne količine tudi pri psih

Lahko si predstavljate, da se je v zadnjih pet tednov, od kar je v moje življenje prišel pes Lui, veliko spremenilo. Na bolje! Z Luiem, ki je pes iz zavetišča, imava začetniške težave. Je poseben pes, saj je po eni strani izredno plašen, po drugi strani pa ima močan znašaj.

Kmalu sem videla, da sama ne bom zmogla, zato sem poiskala pomoč. Tretji trener je vedel, kako delati z njim, saj ima Lui v sebi zelo veliko genov nemškega lovskega terierja.

Poglejte, kakšno "zverino" (tehta 8,4 kg) sem dobila (vir: Mr. pet):

LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj) 
Velikost: 2
Zahtevnost nege: 2
Odpadanje dlake: 3
Zahtevnost vzgoje: 5
Potrebna aktivnost: 4
Primeren za otroke: 2
Se ujame z drugimi živalmi/psi: 0
Čuvaj, ki opozori: 4
Čuvaj, ki brani: 4
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: fizično aktiven človek (športnik), lovec, družine s starejšimi otroki;
SPLOŠEN OPIS PASME
Pasma je relativno mlada, pojavila se je v 20. stoletju, ko so se Nemci odločili vzrediti inteligentno in odločno lovsko pasmo, zelo funkcionalno za družbo človeku in lov. Gre za manjšega psa, visokega med 30 in 40 cm, težkega pa do 10 kg. Živi dolgo, tudi do 18 let. 
KARAKTER IN TEMPERAMENT
To je tipičen delovni pes, namenjen za lov, sledenje in prinašanje plena. Čeprav so to lahko zelo ljubeznivi družinski psi, ki se močno navežejo na lastnike, pa to ni najbolj primeren družni pes. Po naravi so predvsem lovci in v aktivnem lovskem življenju tudi najbolj uživajo. Njihov karakter je izredno dominanten, trmoglav, pa tudi inteligenten. Z grobo disciplino pri tej pasmi ne bo pravega uspeha, saj z zatiranjem neželenega vedenja ne bomo dosegli namena, pač pa ravno nasprotno – upor in agresijo. Navezan in poslušen bo le enemu lastniku. Nikakor ni primeren za začetnike, saj je vzgoja zelo težavna ter zahteva veliko izkušenj in dobro poznavanje vedenja lovskih psov.

Lui ima v sebi tudi druge gene, zato ne bo tako hudo kot piše zgoraj. Rad se carta in boža, je zelo nežen. No, z renčanjem je že poskušal. Pa ne name, ampak na druge "samce".


Naša "zverina"

Zato je sedaj Lui en teden pri trenerju, nato pa bomo en teden delali skupaj. Se že zelo veselim, saj bo to Luiu omogočilo, da bo normalno živel.

Sem pa vesela, da sem poslušala svojo intuicijo. Vsi so mi govorili, da naj počakam, da se še privaja, da bo bolje ... Ampak, sama sem slutila drugače in zato iskala pomoč, predvsem zaradi psa. Tudi trener je povedal, da bi ga sama težko vzgojila. Kot pri zdravju se je izkazalo, da je preventiva boljša od kurative.

Nič mi ni žal, da ga imam, saj je Lui super pes - zabaven, pameten, radoveden, uvideven. On bo mene naučil, kako bom dober vodja, jaz pa njega, kako se zaupa.

Je pa zanimivo to, kako se lahko različna pravila o vzgoji in prehrani psov prenesejo na ljudi. Trenutno je na pasji sceni največ debat o tem, kaj naj pes je. Nekateri so zadovoljni z briketi, drugi lastniki prisegajo na surovo hrano. Meni briketi niso čisto nič simpatični, zato dobi Lui tudi kuhano hrano.

Sama se v surovo prehrano (t. i. BARF) še nisem poglabljala. Vem samo to, da plašni psi ne smejo jesti preveč beljakovin, ampak več živil, ki vsebujejo triptofan (npr. banane, oves, buče). Velja tudi za ljudi!

Zadnjič pa sem našla na blogu Clean Feeding zelo dobro razlago, zakaj samo surova mesna prehrana ni dobra za psa. Gre za razmerje med velikostjo sesalca in dolžino črevesja:

Mačka (mesojedec) 3:1
Človek (vsejed): 6:1
Ovca (rastlinojed): 24:1
Pes (mesojed, vsejed?): 6,8:1

Torej ima pes podobno razmerje kot človek. Avtorica na blogu se zato sprašuje, zakaj ne bi mogel pes jesti podobno kot človek (ki je zdravo, seveda)?

Tudi proteinov je lahko pri BARF prehrani hitro preveč. Dobro vemo, kaj pri človeku povzroča višek proteinov - težave z jetri, črevesjem in ledvicami.

Dnevna potreba proteinov za normalno aktivnega psa, 10 kg: 31 g proteinov

Proteini pri BARF prehrani: 48 g

= Presežek: 17 g (+54%!!)

Preveč proteinov vpliva na vedenje psov. Iz aminokislin se tvorijo adrenalin, noradrenalin, dopamin in serotonin. Problem je v tem, da vlada med aminokislinami zelo močna konkurenca pri prehodu skozi krvno-možgansko zaporo. Triptofan (iz katerega se tvori serotonin) ima velike težave priti skozi, medtem ko aminoksilina fenilalanil (iz katerega se tvorijo adrenalin, noradrenalin in dopamin) zelo lahko preide.

Enako je pri ljudeh, kar si lahko preberete v članku:
L-triptofan – varuh duševnega zdravja
Serotonin – hormon sreče

Takšne so posledice presežka beljakovin - ne pozabite, enako velja za ljudi:

Adrenalin → stresni hormon!
Noradrenalin → stresni hormon, velja za "bojni" hormon!
Dopamin → spodbuja impulzivnost in razdražljivost!
Serotonin → pomirja, uravnoteži

Zaradi težav pri prehodu je lahko serotonina hitro premalo, stresnih hormonov pa preveč!

Avtorica pravi, da bi naj bil delež proteinov okrog 45 - 50 %, ostalo pa zelenjava in ogljikovi hidrati, kar pa več ne ustreza BARF prehrani.

Pozitivno pri BARF prehrani pa je to, da se je končno začelo govoriti, kako pomembna je kakovostna hrana za pse. 

Moj kuža Lui poje tako malo (dobil bi naj od 200 do 400 čistega mesa dnevno - če bi se prehranjeval po BARF), da mu lahko ponudim najboljšo hrano. Previdna moram biti z mlečnimi izdelki, rad ima riž in buče, tudi korenje in olivno olje, navadil se je na ovsene kosmiče. Prosa ne mara, kosti obožuje. Dobi določene piščančje kosti (npr. vrat), hrustanec mlade govedine ali zajca.

petek, 17. avgust 2018

Razstava Zlato kitajskih cesarjev in feng shui

Včeraj sem bila na otvoritvi razstave Zlato kitajskih cesarjev v Narodnem muzeju Slovenije. Prvič je mogoče izven domovine (Kitajske) videti zbirko zlatih predmetov, ki so večinoma nastali okrog leta 1600, v obdobju dinastije Ming. Kakšni prekrasni predmeti so to, polni simbolike, natančno izdelani in filigranski. Tudi če ne hodite po muzejih, si pojdite ogledat to razstavo - v 12 vitrinah, ki so postavljene v mini kraljevi palači z atrijem, so razstavljeni. Časa imate še 6 mesecev.

Mene je Narodni muzej povabil k sodelovanju kot svetovalko za feng shui. Bilo mi je v užitek sodelovati pri takšnem projektu. Z muzejem se dogovarjamo, da bom v času trajanja razstave imela predavanja. Malo še razmišljam o temah, potem pa, ko bomo določili datume, jih bom objavila tudi tukaj.

V Delu so o mojem feng shui svetovanju napisali tole (malo so me preimenovali, ampak sem že navajena ... ):

"Razstava bo obujala tudi starodavno kitajsko veščino urejanja zunanjega in notranjega prostora feng šuj, katere namen je povečati skladnost in pretok energije či. Arhitekt Vilijem Treo te veščine ob gradnji neorenesančnega Rudolfinuma v poznem 19. stoletju ni imel najbolj pred očmi, zato atrij muzeja za to filozofijo prostora niti ni najustreznejši.

Pomagala je Helena Golenhofer iz Energijskega centra, poznavalka feng šuja in inženirka gradbeništva, ki na spletu o sebi zapiše, da na leto prebere najmanj 100 knjig in posadi 200 rožic. Na razstavi bo blišč eksponatov kombiniran z različnimi elementi in barvami, denimo zelenjem, iskanje ravnotežja pa bo odražalo tudi blaženje oglatih vitrin s predmeti zaobljenih oblik."

Vir: https://www.delo.si/kultura/razno/kitajsko-zlato-feng-suj-in-kranjska-sivka-81825.html
Avtor: Vojko Urbančič

Še slike z včerajšnje otvotive (iz telefona):









nedelja, 12. avgust 2018

Kako preživeti avgust 2018

Malo zamujam z objavo, očitno se še nisem nalezla opičje poskočne energije. Tako je, avgustu vlada opica; tokrat je še posebej močna, saj jo podpira kovina. Torej imamo v avgustu 2018 dvojno kovinsko energijo. Kaj to pomeni?

Močna zemeljska energija leta 2018, ki nam dela letos velike težave (ker je tako enostransko zemeljska), bo zaradi dvojne kovine oddajala svojo moč. Pes bo imel manj vpliva oz. se bo njegova moč zmanjšala (bomo opazovali Trumpa, kako bo reagiral, ko njegova zemlja ne bo več najmočnejša).


V avgustu bo torej prvo violino igrala opica. Takšna je opica:

Opica je zelo poskočna žival – tako v kitajskem zodiak, kot v naravi. Zelo je radovedna, hitro dojema in se prilagodi vsaki situaciji, zato se izvleče iz skoraj vsake zagate; je tudi odličen strateg in trgovec. Vendar se za to predrzno fasado skriva negotovost in želja po priznanju.

Opica v sebi skriva še en element: vodo yang, ki bo energijsko navlažila zemljo, da bo postala bolj fleksibilna in rodovitnejša. V praksi to pomeni, da bomo manj trmasti, mehkejši in bolj odprti za nove zadeve. 

Še dve opombi:

1. Po kitajskem koledarju se je 7. 8. začela jesen (avguste, september), torej imate zopet priložnost, da si očistite jetra.

2. Zanimivo bo opazovati novo koalicijo, saj sta tako Cerar kot Erjavec po kitajskem horoskopu kovina yang. Erjavca že praviloma "meče" jeseni, sem prav opazovala. Ker je takrat njegov ego najbolj močnejši. Cerar ima zelo veliko lesa, zato je njegova kovina manj izražena. Šarčev horoskop bom v kratkem predstavila. Naj samo povem, da je voda yin. Voda od kovine jemlje energijo. Jupi, kako bo zanimivo.

torek, 07. avgust 2018

Vročina in Luijeve vlaknine

Da se ne bi kdo pritoževal nad vročim vremenom! V Sloveniji imamo vsako leto najmanj dva zelo vroča tedna, ko vsi dihamo na škrge ... Tako pač je pri nas. Če komu ne paše, naj se odseli ... No, sedaj tudi Skandinavija ni več varna pred vročinskimi valovi, zato vas ne morem poslati tja.

Vročina tudi na severu

Ko sva okrog 10. julija prispela v Hamburg in naju je pozdravil dež, sva se potrepljala po ramenu in rekla "Tista dežna jakna nama bo še prav prišla!". Od lastnika apartmaja sva izvedela, da so se tega dežja vsi zelo razveselili, saj že dva meseca ni bilo pravih padavin. Dežne jakne in ostala topla oblačila so naslednjih 11 dni ostala v kovčku.

Situacija je sedaj še slabša: na severu je zemlja peščena, zato slabo zadržuje vlago. Ko se mi bo roka nehala lepiti na tipkovnico (baje v soboto), bom objavila nekaj slik iz mojega zadnjega potovanja.

Rožice doma

Mi bomo te vroče dni že preživeli, saj nas občasno namočijo plohe in malo ohladijo ozračje. Ugotovila sem, da me najbolj uničuje suha vročina.

Rožice se super držijo. Že trikrat sem pošteno pristrigla tiste, ki so postale predolge. To je dobro za videz kompozicije v loncu, pa tudi za zalivanje - manj transpiracijske površine, manj vode potrebujejo rastline.

Pes Lui in vlaknine

Hvala za vse dobre odzive glede mojega novega psa iz zavetišča. Ah, ta pes. Saj vem, da sem si ga izbrala sama, ampak, a se bom res morala (ob njemu) zopet naučiti novih lekcij o življenju?

Ko sem gledala tega revčka prvi in drugi teden, kako se je tresel za vsako malenkost, mi je bilo zelo hudo. Še sedaj zelo senzibilno reagira na novosti in tako bo tudi ostalo. S tem se je treba sprijazniti.

Psi iz zavetišča potrebujejo popolnoma drugačen pristop kot ostali psi. Nič mi ne pomaga znanje, ki sem ga že imela od prvega psa, niti znanje, ki sem ga pridobila v zadnjih nekaj letih, ko sem gledala oddaje na TV in brala članke. Naročila sem si nekaj knjig o psih iz zavetišča, da bova u Luiem lažje delala.

Po enem tednu bivanja z psom sem doživela veliko krizo, saj se mi je zdelo, da vse delam narobe. Na nobeno mojo potezo ni reagiral "normalno". Nato sva začela od začetka, res od osnov, in sedaj sva tako daleč, da se zjutraj zelo rad pusti čohati in božati. Danes je bil narejen velik preskok, saj mi je svoj smrček potisnil v dlan in malo zadremal.

Še vedno pa ne vzame hrane iz moje roke. Tukaj pridno vadiva, zato vso hrano dobi od mene: ali mu jo mečem, ali mu jo dam v igračko ali pa na vrtu dobi kost.

Lepo je opazovati napredek, kako postaja vedno bolj igriv. Zelo rad ima travo hakonokloa. Mojemu dragemu sem zagrozila, da sledijo drastični ukrepi, če bo pri košnji s kosilnico poškodoval liste. No, ker se Lui s hokonokloo ne samo igra (lovi poganjke), ampak jo tudi poje, pri naslednji košnji ne bo več strahov glede estetike na vrtu. Potem pa najdem na pol prebavljene koščke trave v njegovem kakcu. Očitno mu paše, čeprav sem se na začetku zelo ustrašila, ali je trava strupena. Očitno ni.


Luijeva poslastica ... pes ve, da vsi potrebujemo vlaknine