četrtek, 17. avgust 2017

Ljubljana - moje najljubše veganske restavracije

Čeprav nisem veganka, z veseljem pojem kaj brezmesnega. Zaradi alergij (na mleko, jajca, gobe) so veganske restavracije pogosto najbolj "varna" izbira.

Zelo sem vesela, da smo v Ljubljani dobili nekaj novih, zelo dobrih veganskih restavracij. Moja definicija "dobrega" je:

1. Uporaba sezonskih, lokalnih, po možnosti ekoloških surovin.
2. Obroki niso pretežno sestavljeni iz ogljikovih hidratov.
3. Raznovrstna, sezonska ponudba.
4. Kulinarična dodana vrednost (da skuhajo bolje kot jaz doma, da so jedi okusne, dobro začinjene, izvirno pripravljene - tehnologija).

Na žalost kar nekaj veganskih restavracij ne izpolnjuje vseh mojih kriterijev. Ja, želim, da so izpolnjeni VSI. Na primer, Loving Hut, Zaživ vegan, Ajdovo Zrno, Organic Garden, Govinda ... padejo predvsem pri kriteriju 2 in 4.

Nisem še obiskala vseh ljubljanskih veganskih restavracij, vendar so trenutno na mojem seznamu tri, ki jih zelo rada obiščem:

Bazilika bistro (na ostalih treh lokacijah še nisem jedla, ker mi je Bistro na Prešernovi najbližje).

Bazilika sicer ni 100% veganska restavracija, vendar se na njihovem jedilniku vsak dan najde kaj veganskega. Zelo mi je všeč sam koncept (sezonsko, lahkotno kuhanje) in raznolikost jedi na dnevno spreminjajočem se jedilniku.

Barbarela arkade

Preden sem jih sama obiskala, sem o njih slišala same pohvale. Moram potrditi: njihov veganski burger je najboljši! Tudi druge jedi so odlične. V vročih dneh sem odkrila njihovo ledeno kavo (z veganskim sladoledom in smetano) ... mljask.

Taman Organic

Ta bistro se kulinarično še razvija. Pozitivno je to, da je njihov kuhar zelo odprt za predloge in kritike - sem osebno preverila (haha). To je kuhar, ki za hrano živi, ki o njej razmišlja in jo čuti. No, vsaj takšen je bil moj vtis. So pa njihove jedi zelo raznovrstne, sezonske in kulinarično izvirne. Komaj čakam na nadaljevanje zgodbe.

Zadnjič smo šle s kolegicami tja na kosilo in tukaj so slike:




Če si boste prvič ogledovali jedilnike veganskih restavracij, se vam bo zdela ponudba skromna. Mogoče vas bo celo strah, da bo hrane premalo, da boste odšli lačni. Ne skrbite, za "preprosto" juho ali solato na jedilniku se, po navadi, skriva bogastvo okusov.

Meni v Baziliki zadostuje samo juha, če nisem preveč lačna. Če pa sem, si v solatnem baru vzamem solato in zapolnim želodček. Tudi v Barbareli je tako, da si naročim samo eno jed in nato še eno, če sem zelo lačna. Veganske restavracije nas naučijo uživati hrano z vsemi čuti.

ponedeljek, 14. avgust 2017

Amsterdam: kolesa in rožice

Če potegnem bilanco pod 8-dnevno potovanje po Nizozemski, lahko povem:

- vožnja tja in nazaj katastrofalna,
- Amsterdam in provinca Zeeland fantastična.

Vožnjo bom hitro pozabila, na lepe dni me bodo spominjale fotografije. Kot se spodobi za obisk Amsterdama, začenjam reportažo s kolesi, dodala sem pa rožice.


Konec julija so me negativno presenetile nizke temperature in kar nekaj dežja. Ampak, ko sem pomislila na 35-40 stopinj v Sloveniji, sem bila takoj boljše volje. Kljub temu, da sem si morala kupiti primerno jakno.


Severni del mesta Haarlem, glavna nakupovalna ulica. Tam sva namreč najela apartma v vrstni hiši ter se z vlakom vozila v Amsterdam. Vlaki vozijo nekajkrat na uro, avto pa naju je čakal na brezplačnem parkirišču. 


Amsterdam sem obiskala teden dni pred veliko Pride parado. Traso so označevale takšne zastave.


Veliko turistov za ogled mesta najame kolesa. Midva sva se raje odločila za "noge", saj sva raziskovala strogi center mesta, kjer kolesa pogosto niso dovoljena.


Predvidevam, da je to javni nasad. Zaradi atlantskega podnebja, rožic verjetno sploh ni potrebno zalivati. Posadijo jih, potem pa pustijo, da rasejo. 


Ah, rožice IN kolesa - pogost motiv v Amsterdamu ...


Najem kolesa stane od 12 do 15 EUR na dan. Potrebno je plačati kavcijo in pametno za 5 EUR zavarovati kolo pred krajo.


Prostora za gredice je v Amsterdamu malo; zelo pogosto posadijo hortenzije, ki tudi lepo uspevajo.






Seveda, garažna hiša za kolesa ob amsterdamski železniški postaji. 




Eden od poskusov, da bi v korita posadili rožice, ki bi same rasle.






Kar me je presenetilo: včasih je bila kakovost rastlin v trgovinah zelo slaba. Mislim, da resni vrtoljubci obiščejo vrtnarije. Kot pri nas. Vidite pa, da je ponudba že zelo jesenska ...


Te fotografije, brez da bi zabrisala obraze oseb, ne bi smela objaviti brez pisnega dovoljenja oseb na sliki. Je sicer narejena na javnem prostoru, vendar sta na sliki samo dve osebi, ne pa množica. Sama takšna pravila jemljem resno, ker ne želim, da bi mene objavljali brez privoljenja. 


Kdo lahko poskrbi za tulipane konec julija? Samo Nizozemci. Jupiii .... kako so lepi!




Hišice na vodi. Moraš biti zelo poseben tip za takšen način bivanja, zelo poseben. Žal mi je, da nisem obiskala muzeja, ki prikazuje življenje v hišah na vodi.


Očitno kletna stanovanja, kjer so nekdaj imeli kuhinjo in druge pomožne prostore, niso več zaželena. Preveč vlage in plesni?




Nizozemska ima 17,5 državljanov in 22 milijonov koles. 

petek, 11. avgust 2017

Si takšen kot okolica

Ker okolica in ljudje v naši okolici zelo močno vplivajo na nas (to je znanstveno dokazano!), trenerka in svetovalka Anne Heintze pravi:


Kaj lahko narediš zase (zato, ker na druge ne moreš vplivati):


1. Poglej tvojo okolico - kakšne socialne vplive ima na tvoje življenje?

2. Imajo drugi ljudje v tvojem socialnem okolju enako močno voljo kot ti?

3. Obstajajo ljudje, kjer težiš k temu, da se v njihovi bližini počutiš majhnega in šibkega?

4. Imaš zdrave in nezdrave navade, ki si jih prevzel od prijateljev ali sorodnikov?

5. Poskušajo ljudje v tvoji okolici, ravno sedaj, tako kot ti, doseči svoje osebne cilje in se razvijati naprej?

Meni je to, s kom se družim, vedno bolj pomembno. Raje sem sama, kot pa v slabi družbi.


Če se cenimo: zelo skrbno izbirajmo, s kom preživljamo čas

četrtek, 10. avgust 2017

Nizozemska: njihov in naš spomenik

Ne boste verjeli, na kaj sem pomislila, ko sem sedela na amsterdamskem trgu Dam, pod spomenikom Nationaal Monument, ki leži nasproti Kraljeve palače na na katerem piše "Nikoli več!": na naš novi spomenik sprave na Kongresnem trgu.

Sedela sem torej med množico ljudi, uživala v vzdušju, večkulturnosti, vremenu brez dežja ... poslušala glasove najrazličnejših starosti, oglašanje ptic, in naenkrat me je prešinilo, kaj je narobe z našim spomenikom sprave. Mrtev je. Nima duše in je tudi ne bo dobil, saj so ga postavili na mrtev del trga. Nekam v kot, kot da bi se ga Slovenci sramovali, ali pa, kot da bi se sramovali, zakaj je postavljen.

Nizozemski Nationaal Monument ni namenjen spravi, ampak žrtvam, ki so padle pod nemško okupacijo med 2. svetovno vojno; je spomenik osvoboditve in miru. Tako so ga tudi oblikovali: predstavlja življenje, ljudi IN živali (to mi je najbolj padlo v oči).

Tudi sedaj spomenik in spomin na žrtve ŽIVI. Mi tega nismo zmogli. A se "odločevalci" res ne zavedajo, da je treba pri takšnih spomenikih izjemno paziti na simboliko? Vsak delček spomenika je pomemben, vsaka vejica, vsak kot.

Zelo mi je žal, ampak namesto sprave smo dobili - razdor.

Tako je za Delo povedal Bogo Zupančič, kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, opazovalec mesta in izjemen publicist:

"Največji spodrsljaj pa je po moji oceni spomenik sprave – zaradi oblike. Na tem mestu je Plečnik predvidel propileje; če bi dodali še nekaj stebrov in na vrhu preklado, bi rekel, da ta preklada povezuje, toda ta spomenik, ki je dvojen, samo še poudarja razklanost in daje napačno sporočilo, na kar so opozorile Spomenka Hribar, Alenka Župančič in Beti Žirovc in se z njimi popolnoma strinjam."

Če malo spremenimo znani rek, da "Vsak dobi takšen spomenik, kot si ga zasluži.", potem Slovenci preprosto še nismo zreli za spravo.

Pa si oglejmo nekaj fotografij Nationaal Monument iz Amsterdama:


Tega turista boste še pogosto videli na slikah - kar nastavljal se je pred objektiv, vedno znova ...




Kraljeva palača - čisto nizozemska, preprosta, skromna.


Kako dobro denejo potovanja, kako razširijo pogled in pomagajo, da se fokusiraš na najpomembnejše.

sreda, 09. avgust 2017

Razočaranje in veselje ob pici in knjigah

Medtem, ko nestrpno čakamo na žrebanje nagradne igre (danes do 12. ure še lahko sodelujete), se bomo posvetili drugi temi: razočaranju.

Hja, seznam, kaj ali kdo nas lahko razočara, je dolg. Zelooo dolg.

Mene je, na primer, razočaral nakup dveh knjig. Seveda sem ju v knjigarni prelistala.Ampak doma, ko sem ju začela brati ... ojojojoj, razočaranje. Podarila ju bom knjižnici, da bosta koga drugega bolj razveselili.

Knjiga, ki me je prijetno presenetila pa je Kruh na zagovoru (avtor: William Davies). Govori o škodljivosti pšenice. "Samo pšenica je problem?", sem si mislila med branjem. Seveda ne, ampak to avtor pove na koncu. Najboljše je črtati ves gluten, še bolje vsa žita in stročnice. Hja, na tej točki sem trenutno tudi sama.

V knjigi pa me je tudi nekaj razočaralo. Avtor, sicer zdravnik, je malo drugače analiziral Kitajsko študijo (knjigo, ki poveličuje brezmesno prehrano, ker je ta najbolj zdrava). Kaj je namreč zamolčal dr. Colin Campbell v tej 20. let trajajoči študiji o prehranskih navadah Kitajcev?

Korelacije (povezave) med:

- povečanim uživanjem pšenice in umrljivostjo zaradi koronarne srčen bolezni, povišanim krvnim tlakom, možganskim tumorjem ...
- povečano telesno težo in uživanjem pšenice,
- povečanim BMI in uživanjem pšenice.

Pri vseh teh povezavah je večje uživanje pšenice poslabšalo zdravje in dvignilo telesno težo. Sedanje zdravstveno stanje pri Kitajcih (ali tistih Kitajcih, ki živijo v izseljenstvu) je že dosti slabše, saj se prehranjujejo bolj "zahodnjaško" in s tem uživajo več pšenice (glutena, OH).

Na potovanju mi je uspelo, da sem v 99% jedla brez glutena, kar je bilo srednje težko. Doma pa me je zagrabila takšna želja po pici, da sem podlegla skušnjavi in jo pojedla. Črevesnih reakcij, ki sem se jih najbolj bala, je bilo malo. Sem pa občutila tisto meglo v možganih in splošno slabše počutje. Tudi takšni eksperimenti so potrebni, vse za znanost ... hehehe.

Sem že povedala, da sem pojedla najboljšo pico v Ljubljani, ki je narejena iz počasi vzhajanega testa in zaradi tega bolje prebavljiva? Seveda sem pojedla pico brez sira, ampak z veliko olivnega olja (ki mu sami dodajo feferone - božansko). Kje sem bila: Gostilnica 5-6 kg.

ponedeljek, 07. avgust 2017

Nagradna igra: kje sem se potepala?

Dragi bralci bloga! Bila sem na mini dopustu - ne, napaka - bila sem na lepem potovanju. Kje, boste lahko sami uganili in za to dobili še nagrado (glej spodaj)!

Najprej pa bi se vam rada zahvalila za vašo zvestobo in podporo. Vsak obiskovalec, čeprav ga osebno ne spoznam, mi je ljub. Reakcije na objave mi sporočate tudi po e-pošti ali poveste osebno, kar me še posebej razveseli. Hvala!

Zdaj pa k nagradni igri. Kot vedno, sem šef za vse jaz, pritožbe niso možne. Pravila za nagradno igro so zelo preprosta: vi uganete v katerem mestu sem bila, jaz pa bom med pravilnimi odgovori izžrebala enega, ki bo dobil darilo. Nagradna igra traja do 9. 8. 2017, do 12. ure.

V pomoč pri reševanju uganke vam bosta ti dve fotografiji:



Bo šlo?

sreda, 26. julij 2017

Prognoza za avgust 2017

Ker se mi v glavi plete toliko misli, idej, tem ... sem ugotovila, da je čas za počitek. Blog bo do približno 7. 8. počival.

Če vas bom pogrešala, bom objavila kakšno zgodbo že prej. Če me boste pogrešali, pobrskajte po arhivu in si preberite kakšno staro zgodbo, recimo iz leta 2011 ali 2012. Sem takrat pisala bolje, ali slabše???

Avgust bo energijsko zanimiv mesec, saj bo pod vplivom opice, ki je tudi vladar celega leta. Namesto ognja v deblu bo nastopila zemlja (yang), zemljo v vejah bo zamenjala kovinska opica. Energijska situacija bo še vedno suha, ampak manj vroča. Vode in lesa še vedno nimamo ...

Kaj lahko pričakujemo v avgustu 2017:

- Še kakšni sušni dnevi nas čakajo (zemlja yang).
- Opica se bo šopirila v vsej svoji veličini (opazujte Trumpa in podobne "opice", ki bodo na zunaj nastopaški, znotraj pa negotovi).
- Kovina je simbol za diplomacijo, pa tudi za vojne in nasilje. Če bomo v neravnovesju, bodo padale trde besed zaradi našpičenega jezika.
- Zelo prilagodljivi bomo, ukvarjali se bomo z različnimi dejavnostmi, tudi umetniškimi (glasba).

Lepe poletne dni vam želim!