torek, 28. december 2010

Življenje: Komunikacija z dvojno vodo

Že dve uri se poskušam motivirati za resno delo (na srečo sem ga kar nekaj opravila včeraj), pa ne gre. Le kakšen dan je danes, sem se vprašala in odgovor poiskala v kitajskem koledarju. Dvojna voda! Aha, vse je jasno. Današnji dan je odličen za komunikacijo in ne analitično delo.

Vode nekdaj niso prinašale samo hrane, ampak tudi obiskovalce, blago in novo znanje. Danes v element voda štejemo tudi novinarstvo, računalništvo in potovanja. Hm, mogoče pa bi se morala odpraviti na izlet?

Trener Aleš, ki me je zjutraj obiskal, mi je predlagal, da napišel članek o cepljenju proti gripi. Dobra tema, vendar srčno upam, da vsi bralci mojega bloga vedo, kako nesmiselno je cepljenje.

Če bomo zboleli ali ne, odloča moč našega imunskega sistema. Če je dovolj močan, bomo samo dvakrat posmrknili. Če je imunski sistem šibek, bomo zboleli. V ozadju že slišim Dominika, kako protestira. Lahko je namreč tudi obratno: če je imunski sistem zelo, zelo šibek, si ne more "privoščiti" imunske reakcije na viruse in sploh ne zbolimo. Kako pogosto se v ordinaciji pojavijo zelo bolni pacienti (npr. z rakom), ki povedo, da več kot 30 let niso dobili niti gripe, zdaj pa so življenjsko ogroženi.

Zdrav človek enkrat ali dvakrat na leto dobi prehlad, ki traja nekaj dni. In to je normalna imunska reakcija telesa. S takšnim odzivom se imunski sistem samo krepi in sproti počisti z nevarnimi virusi in bakterijami.

Moja preverjena sredstva so homeopatik Kolloid G (Spenglersan), koloidno srebro (samo za grgranje) in veliko tekočine. In seveda počitek. Ko smo prehlajeni so prepovedani vsi mlečni izdelki, ker po nepotrebnem obremenjujejo imunski sistem in ustvarjajo dodaten sluz.

Odkar pridno telovadim, sem zelo malo bolna, zato vam osebno priporočam čim več miganja. Še nekaj je pomembno - pred in med prehladom - da pridno zračimo. Tudi pozimi moramo odpirati okna in v notranje prostore spraviti svež zrak. Vsi, ki ste doma v večjih mestih, lahko pozabite na zračenje po 16. uri, ker je zrak preveč zasmrajen z dimom iz kurišč.

Tudi, če se boste cepili, lahko zbolite za gripo. Še vedno pa je boljše delovati preventvno, zato upam, da ste si prebrali tudi nasvete iz prejšnjega prispevka Kako čim bolj zdravo preživeti praznike.

četrtek, 23. december 2010

Kako čim bolj zdravo preživeti praznike

Ne delajmo si utvar: 99,99% nas bo med prazniki jedlo nezdravo hrano. Ne bom vas zasipala z moralnimi pridigami, ampak z nasveti, kako lahko med prazniki gurmansko uživate, ne da bi pozabili na zdravje.

Saj veste, obračun pride prej ali slej. Nekatere bo že med prazniki mučila želodčna kislina in spahovanje (jetra), drugim se bodo glivice takoj po praznikih zahvalile za zadostno količino sladkorja.

Moji nasveti za čim bolj zdrave prazniki so:

1. Pijte veliko vode
Včasih smo samo žejni in ne lačni. Spijte najprej kozarec vode (čim večji je, tem boljše bo), počakajte 10 minut in šele nato zavijte proti polnemu hladilniku. Pitje vode napolni želodec, veliko pa pomaga pri preveliki količini želodčne kisline. Tisti, ki pa ste že navajeni pitja čiste vode, kontrolirajte vaš vnos, ko greste na obisk ali dopust. Ob nezdravi hrani, suhem zraku ali dodatni športni aktivnosti hitro pozabimo na pitje vode.

2. Bodite izbirčni
Vaše telo ni kanta za smeti, zato pazite, kaj boste dali v usta. Bodite izbirčni, jejte samo vrhunsko in drago "nezdravo" hrano. Na to pazite že pri nakupu - dražje hrane si lahko manj privoščimo, zato je bomo manj kupili in manj pojedli.

3. Poskrbite za več gibanja
Po družinskem prazničnem kosilu se za več ur zasedimo za mizo in premaknemo kvečjemu do kavča ali računalnika. Zakaj ne bi povabili gostov na krajši sprehod? Že prej se pozanimajte o novi zanimivosti v vašem kraju in jo pokažite zainteresiranim gostom (sorodnikom). Tisti, ki ne želijo na sprehod, naj ostanejo doma, vi pa se boste vrnili veseli, polni energije in nasmejani (to vam bo uspelo samo takrat, če bodo vsi tečneži ostali pred televizorjem - zato pazite, kako boste predstavili prehod). In v želodčku bo nastalo ravno dovolj prostora za kos peciva in čaj z rumom. Saj se poznamo, a ne?

4. Ne jejte svinjskega mesa
O škodljivosti svinjskega mesa smo že pisali. Še bolj škodljiva pa bo kombinacija svinjskega mesa in ogromne količine sladkorjev - vaše črevesje vam bo neznansko hvaležno, če boste pujsu dali mir.

5. Sladkarije ALI ogljikovi hidrati
Že pred prazniki se odločite: boste pojedli raje več sladkarij ali ogljikovih hidratov? Oboje ne gre, ker se boste zredili, zakisali in poskrbeli za razvoj nekaj milijonov glivic. Če želite uživati v slaščičarskih mojstrovinah, potem se pri glavnih obrokih omejite na meso in veliko zelenjave. Prste vstran od testenin, kruha, riža, krompirja!

6. Občasni post
Zanesljivo ne boste vse praznične dni povabljeni na kulinarične pojedine. Takrat, ko ste sam svoj kuhar, telesu privoščite razbremenilne dneve. Kar pomeni, da pijte veliko vode in jejte čim več zelenjave, malo sadja in OH. In jejte takrat, ko ste res lačni. Če ne boste lačni pol dneva, naj vas nič ne skrbi. Telo samo prebavlja 3687 kalorij od prejšnjega dneva, ko vas je teta Marica povabila na kosilo.

7. Grešite z užitkom
Ta nasvet vam daje moj mož Dominik; ker je zdravilec, že ve zakaj ga potrebujete. Če že delate bedarije, vsaj uživajte. Sicer pa je po mojih izkušnjah potrebno že pred prazniki narediti "omejevalni" načrt, da se aktivira vsaj malo samokontrole.

Tudi med prazniki bom objavila prispevek ali dva. Če pa me boste vi obiskali šele po praznikih, vam že sedaj voščim vse najboljše v letu 2011.

Helena Golenhofen

sreda, 22. december 2010

Politika: Henrik Gjerkeš - element ogenj mu ni koristil

Kljub temu, da ne poznam celotnega kitajskega hooskopa Henrika Gjerkeša, sem 99% prepričana, da se z olajšanjem poslavlja od ministrskega stolčka. Ja, Henrik mi ni sporočil ure rojstva, pa čeprav sva mlada leta preživljala v istem mestu in njegova stroga mama je bila ravnateljica osnovne šole, ki sem jo obiskovala.

Ampak, glede na dosedanje podatke, Henrik ni karierist in se bo dosti lepše počutil v akademskih vodah. V kitajskem horoskopu ima nekaj energije za dobrega politika, vendar premalo energije za uspešno promoviranje samega sebe (in svojega dela). Veliko mu pomeni osebno ugodje in urejeno privatno življenje.

Na koncu še tale nasvet, ki bi mu ga morala dati veliko, veliko prej: v horoskopu ima preveč elementa ognja, zato se mora izogibati rdeče (roza, vijolične) barve. Je na novoletni zabavi bilo preveč rdečih novoletnih okraskov? Je spil preveč rdečega vina ali rdečih koktejlov? Ali je bil zrezek premalo zapečen? Vozi celo rdeč avto in je imel tisti večer oblečene rdeče spodnje hlače?
Element ogenj je povezan z dobrim delovanjem srca in tankega črevesja. Če tanko črevesje ne deluje dobro, nam tudi vitamini, minerali, encimi iz hrane ne koristijo, saj jih ne moremo absorbirati.

Ni več pomembno, dejstvo je, da je tisti večer dobil preveč elementa ognja in to ga je odneslo.

Upam, da ste se iz te zgodbe zopet nekaj naučili. Moj predlog za poanto: vsi ministri bi morali poznati svoje omejitve.

torek, 21. december 2010

Feng shui: Dung Gee - nov začetek

Danes ob 7.28 uri se je začelo kitajsko novo leto 2011. Ne, nisem se zmotila, res je. Začelo se je kitajsko leto po sončnem koledarju. V začetku februarja (ali nekaj dni ali pozneje) pa se začne kitajsko leto po luninem koledarju. Mojster Chan pravi, da se lunin koledar bolj uporablja za yin teme, kot je zdravje. Zato vse, ki so bili rojeni od 22.12. 2010 naprej, uvrščamo v leto zajca. Po mojih izkušnjah to drži.

Kitajska pismenka za zajca, ki bo vladal v letu 2011

Današnji dan se imenuje dung gee (izg. dang dži) in se seveda pokriva z "našim" začetkom zime. S tem, da so kitajski letni časi malo zamaknjeni (zima se je začela že 7.11.) in z dung geeom proslavimo začetek "dvigovanja" energije. Od danes naprej bo yang energija vedno močnejša in svoj višek bo seveda dosegla 22.6. (ta dan se imenuje dai shu).

Da bo vse skupaj še bolj komplicirano, pa je prvi mesec v sončnem koledarju - februar. Zato boste na koledarjih, ki jih dobivate v kitajskih restavracijah, opazili, da je pod mesecem februarjem narisana ena vodoravna črtica (kitajska pismenka za številko ena).

Predavateljica Petra nam je na seminarju Date Selection povedala, da je zadnjih 30 dni pred dung geeom zelo naporen in stresen. Kot parni kotel, ki je tik pred ugasnitvijo, pa še vseeno bruhne nekaj pare.

Ampak, od danes je vse drugače. Stara energija se je poslovila, prihaja nova. Zadnji mesec je bil zame kar stresen, razen tedna v Egiptu. Razmišljala sem o nakupu daril in o različnih zabavah in pripravah na praznovanje. Ravno v slabem mesecu se dogajajo, zato smo utrujeni, tečni, pod stresom. Mogoče pa ne bi bilo slabo nakupiti daril že prej, torej pred 22.11.? Ali pa med 22. in 24.12.! Zamudniki, je še nekaj upanja za vas, da boste našli lepo darilo.

Ste bili letos dovolj pridni?

Letos sem brez slabe vesti poslala več kot 70 čestitk. Uživam v izbiranju kartic in iskanju besedila, čeprav naj bi bilo pošiljanje papirnatih čestitk zelo neekološko. Ampak, sem se odločila, da bomo teh nekaj vej, ki so jih porabili za papir, privarčevali na drug način.

Tudi z darili sem imela letos veliko srečo. Za domače sem dobila ideje kar v trgovinah, nečaki tako dobijo denar (moj preverjeni nasvet: tujim otrokom, ki so stari več kot 10 let, ne kupujte nesmiselnih daril, raje jim dajte denar ali darilni bon), mož je dobil vstopnici za dva glasbena koncerta.

Odločila sem se, da bom tudi z načrtovanjem dveh novogradenj počakala do dung geea, saj se res ne bi spodobila, da bi novo-gradnjo začela načrtovati ob izteku leta.

četrtek, 16. december 2010

Zdravje: Denar za popravilo zob

Idejo za prispevek sem dobila včeraj med gledanjem dnevnika. Poročila spremljam zelo redko, ker me vedno znova preseneti izbor (pesimističnih, debilnih, nezanimivih) tem.

Televizor sem prižgala, ko so poročali o izplačilu odškodnine dolenjskemu avtoprevozniku Kovačiču. Dobil je 1,5 milijona EUR in to on osebno, kot fizična oseba, čeprav je bil znesek določen glede na izpad dohodka njegovega podjetja. To me najbolj moti pri zgodbi. Ne, da je dobil odškodnino in nadvoz, ampak, da je denar dobil on osebno, pa še davek mu je plačal DARS.

Ampak, tudi to se da urediti, ga bo pač vrnil, denar bo dobilo podjetje, z DURS pa bodo poračunali in pravilno nakazali vse davke (v najbolj optimistični varianti razpleta).

Gospod Kovačič je bil v prispevku zelo suveren, je pa me presenetil videz njegovih zob. Gospod Kovačič je pri govoru pokazal bolj malo zob, vsaj v spodnji čeljusti, ker jih očitno nima, sem pa na desni odkrila tri ostanke zob. Res ne bi želela biti preveč osebna, vendar se mi zdi škoda, da vsaj nekaj denarja ni namenil za dobro sanacijo zob. Moji zobje niso perfektni, so obarvani, kakšen raste postrani in eno luknjo moram zapolniti z implantatom. Če bi pa dobila 1,5 milijona EUR (neto!!!) na osebni račun, bi se takoj naročila pri najboljšem zobozdravniku.

Mislim, da tale zgodba lepo prikazuje naš odnos do zobovja. Objavljam jo samo kot primer, ne iz zlobe ali nevoščljivosti. Tudi tisti, ki denar imajo, ne poskrbijo za zdravje zob, kaj šele reveži, ki si doplačil ne morejo privoščiti.

Seveda pa je možna še ena (hipotetična) domneva - srčno upam, da bom napisala dovolj pogojnikov, da me gospod Kovačič ne bo tožil. Obstaja možnost, da je moral denar takoj nakazati naprej, drugi osebi, podjetju, stranki ... Seveda mu potem ni ostalo dovolj denarja za popravilo zob.

sreda, 15. december 2010

Dopust: Hurgada - zakaj mi ni bilo dolgčas (= kako misionirati)

Čeprav sem že 15 let skupaj z Nemcem, me njihova mentaliteta vedno znova preseneti. Na dopustu v Hurgadi sem se prav zabavala, kako skupinsko pohlevni so. Včasih je ta njihova lastnost zelo na mestu, včasih pa bi jim privoščila malo več slovenske individualnosti.

Dva primera:

En večer sva odšla na večerjo v zunanjo restavracijo, ki je pa še vedno spadala k hotelu in je bila všteta v all inclusive. Seveda je bilo potrebno rezervirati mizo in se malo lepše obleči (= natikači za plažo so ostali v sobi). Izbrala sva predjed in glavno jed, ter preskočila sladico in vmesno jed. Dominik je naročil toplo predjed, jaz pa azijsko ribjo juho. Dobil je hladno predjed, jaz pa rjavkasto vodo z brezbravno zelenjavo in dvema svežima škampoma. Nisva se preveč sekirala, saj sva prejšnje dni tako ali tako preveč jedla, pa še glavna jed naju je čakala. Dominikov zrezek je bil v redu, moja riba pa čista katastrofa.

Že na začetku večerje sem ocenila, da bodo imeli veliko stvari že pripravljenih, čeprav so se v kuhinji vrteli štirje kuharji. Moja predvidevanja so se pri ribi iskazala za pravilna. Enkrat ob 18. uri (večerja se je začela ob 18.30) so v keramično posodo vrgli dva mini fileja ribe, dodali zamrznjeno zelenjavo z nekaj začimbami in vse skupaj porinili v pečico. Lahko si predstavljate, kakšno konsistenco je imela riba - zelo suho, kot vroča radirka. Zelenjava je bilo tudi izsušena, krompirji pa znotraj trdi.

V restavraciji me najbolj razjezi, če zna kuhar naročeno jed pripraviti slabše kot jaz doma. To je zame odločilen kriterij. Je tako težko skuhati krompir do mehkega? In peči tanek file ribe samo 2-3 minute in na hitro podušiti zelenjavo??? Očitno ja! Uf, imajo ti kuharji srečo, da nisem njihov šef!!!

Najin komentar sva povedala natakarju, ki je neverjetno profesionalno reagiral. Na splošno so bili vsi natakarji v vseh restavracijah in barih zelo dobri.

Naslednji dan na plaži me je o počutju povprašala menedžerka, ki je zadolžena za goste. Vsak dan so se namreč sprehodile med gosti in poklepetale z njimi. Ena je bila zadolžena za ruske goste, dve za nemške. Povedala sem jih za hrano v restavraciji in bila je zelo navdušena, da sem sploh kaj komentirala. Po njenih izkušnjah nemški gostje nič ne povedo, vedno rečejo, da je bilo v redu, potem pa zafrustrirano trpijo med in po dopustu. Takoj sem jo pomirila, da imam samo nemškega moža in slovansko dušo, zati nimam težav z izražanjem svojega mnenja.

In ji za tolažbo povedala še moje pripombe o športni animaciji. Gimnastika traja premalo časa, animator med vadbo govori samo angleško in nemške starejše telovadke, ki najbolj pridno sodelujejo, ga ne razumejo. Seveda se nobena od teh gospa ni pritožila pri animatorju ali na recepciji, samo po vadbi sem slišala njihove komentarje. Menedžerka je bila navdušena tudi nad tem podatkom, pridno si je zapisovala in me na koncu vprašala za številko sobe. Povedala sem ji jo in si mislila, da se moj dosje pridno polni - že februarja sem jim napisala pripombe o animaciji in hrani.

Animacija je bila tokrat na splošno boljša, marca se je zamenjal animacijski tim, pa tudi direktor hotela, vendar še vedno podpovprečna. Animator za gimnastiko in vodno gimnastiko je bil na začetku jezen in užaljen nad mojo kritiko, po treh dneh pa se mi je zahvalil, da sem ga usmerila na pravo pot. In ne boste verjeli, spremenili so program za vodno gimnastiko, verjetno po 5 letih! Animator ga sam ne more spremeniti, ampak mora priti ukaz "od zgoraj". Moje pripombe so očitno pomagale in z veseljem smo telovadili po novem programu. Slišali smo tudi veliko več nemških besed in vsa vadba (tudi joga) je postala zanimivejša.

Športnemu animatorju sem "ukazala", da mora za polovico zmanjšati količino cigaret in obljubila, da ga bom vsak ponedeljek mentalno brcnila v rit, da ne bo zašel iz "prave" smeri. Se mi zdi, da je nekaj momljal o debeli in močni riti, ki potrebuje močno brco, vendar ne morem trditi, da sem ga prav slišala - najin angleški besedni zaklad je omejen.

Kot vidite, mi ni bilo dolgčas, moja misionarska žilica mi tudi na dopustu ni dala spati. Če bom naslednje leto še enkrat obiskala ta hotel, se bom lotila kuharjev ... Moj nasvet: ko je tema večerje azijska kuhinja, jejte solato in riž, samo tako se boste izognili cunamiju glutamata. Ko pa servirajo egiptovsko hrano, se najejte za dva!

Poleg številnih športnih aktivnosti, nažiranja s hrano, misioniranja in kritiziranja, mi je uspelo prebrati 6 romanov in se pošteno naspati. Bilo je fantastično!!!

torek, 14. december 2010

Dopust: Na soncu v Hurgadi - Egiptu

Objavljam teh nekaj fotografj, ki sem jih naredila v Egiptu.  

 Dokaz, da sem res bila v Hurgadi - saj me prepoznate, a ne?

 Fotografije so nastale ob egiptovski 7. uri zjutraj (po naši uri je to ob šestih); na spalno sem si samo navlekla kopalni plašč in odšla fotografirat. Sonce je vzhajalo ob 6.30 in zahajalo ob 17. uri. Temu ritmu smo se vsi zelo prilagodili in hodili spat s kurami ter zgodaj vstajali. Neverjetno, kako svetloba vpliva na človeški organizem - ob 20. uri sem že zehala (no, mogoče tudi zaradi rdečega vina ...) in bila budna zgodaj zjutraj.

 Tudi, ko se je plaža napolnila s turisti, je bilo vzdušje bolj mirno. No, občasno so ga popestrili Rusi, ki so pridno izkoriščali alkoholno ponudbo "all inclusive". Če primerjam energijo gostov decembra in februarja, lahko ugotovim, da so bili februarja vsi dosti bolj nervozni. S feng shuijem se da to dogajanje zelo lepo razložiti, kar pa bo tema prispevka v naslednjem tednu, ko bomo govorili o dung gee (izg. dang dži).


 Najin sobar nama je vsak dan ustvaril kreacijo iz brisač, kar mi je šlo strašno na živce, vendar moj možiček ni želel posredovati pri sproščanju egiptovske kreativnosti. Zadnji dan sva dobila kljunčkasta laboda, ki sta bila tako kičasto lepa, da sem ju morala fotografirati. Vidite, kaj dela dopust!!


V hotelskem naselju je bilo vsak dan več božično-novoletnih okraskov. Tik pred odhodom sem fotografirala nastajanje veliko piramide iz božičnih zvezd. Nisem se še odločila, ali bi mi bilo všeč preživeti božič v kopalkah. Hm, nekje na toplem soncu, s koktejlom v roki, po dobri masaži ... Ja!

Dopust je bil odličen, pravi kraj in pravi način zame, kar je tudi najbolj pomembno. Če me le ne bi doma čakalo toliko dela, da o kupih umazanega perila ne govorim. No, najin hotel nudi brezplačno pranje perila, kar nekateri pridno izkoriščajo. Dominik je slišal, da nekateri pridejo z umazanim perilom in ga takoj oddajo v pranje, drugi pa ga oddajo dva dni pred odhodom in pridejo domov z opranim perilom. Meni pa ne pride na misel, da bi mi perilo prali v hotelski pralnici, saj ne vem, kakšen prašek uporabljajo in koliko kosov se bo izgubilo.


ponedeljek, 13. december 2010

Dopust: Znova v Hurgadi

Ker je bil letošnji poletni dopust aktiven (Irska) in ne morski, sva se odločila, da bova drugi teden decembra manjkajoče sončne žarke nabirala v Egiptu. Celo isti hotel sva izbrala kot februarja letos, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. Že po nekaj urah sva bila čisto odklopljena, saj sva prišla v znano okolje. Vreme je bilo idealno, od 26 do 28 stopinj, seveda je vedno pihljal veter, kar je pregnalo nadležne muhe.

Naredila sem zelo malo fotografij, ki jih bom objavila jutri, lahko pa si ogledate februarske:

Egipt Hurgada 1

Egipt Hurgada 2

Zelo veliko sem se ukvarjala s športom, veliko spala in jedla, vendar sem kalorije porabljala pri različnih športnih aktivnostih.

Tik pred odhodom v Egipt sva prodala star avto. Ta dan je bil res stresen, saj sem morala pred potovanjem zaključiti veliko stvari: plačati račune, odgovoriti na e-sporočila, pospraviti ordinacijo, zaliti rože ... Kupca avtomobila sta bila neznansko srečna, da sta dobila nov (rabljen) avto. Kar zavidala sem jima, kako sta žarela.

V soboto sem iz čiste radovednosti preverila, kakšen dan je bil petek, 3.12.2010. Kot veste, sem bila konec novembra na feng shui seminarju "Date Selection", kjer smo se naučili nekaj metod za iskanje ugodnega dne. Po najbolj osnovni metodi Tung Kung je bil dan "Establish" - dober za vse aktivnosti, kjer začnemo z neko aktivnostjo ali poslom (začetek prenove hiše, odprtje podjetja). Nikakor pa ni bil dober za prodajo, zaključek nekega posla. Zato sem kot prodajalec trpela, kupca pa zadovoljno zaželi.

Jutri je zanimiv dan - "Begin"! Kot že ime pove, je ta dan primer za vse novo: za začetek diete, za začetek učenja, za začetek varčevanja. Sicer obstaja še boljši dan za začetke, zato se jutri lotimo manjših projektov, za večje bo treba še malo počakati.

torek, 7. december 2010

Otroci: V kakšno trgovino jih vodite?

Prvič v življenju sem se odpravila v Baby center v BTC. Ker nimam otrok, tudi nimam vzroka, da bi nakupovala v otroški trgovini. Da se razumemo, nisem stiskaška tetka, samo otroška darila sem do sedaj kupovala drugje. Na srečo!

Takoj ob prihodu v Baby center sem namreč zavohala smrad. Pa ne po pokakanih pleničkah ali pobruhanem mleku. Ne, smrdelo je po plastiki. Bolj sem se pomikala v notranjost trgovine, bolj je smrdelo. Nimam pojma, kako lahko delavci delajo v takšnem okolju, ne da bi zboleli. Mogoče pa zbolijo, pa niti ne vedo zakaj!

Še bolj me preseneča, da se nad strupenim smradom ne pritožijo mamice. Jim je vseeno, kakšne hlapljive kemikalije vdihujejo? Preko pljuč pridejo v kri in mleko, ki ga pije njihov otrok. Isti otrok financira Baby center, ker njegovi straši tam nakupujejo.

Najbolj pa me šokira, da starši v trgovino vzamejo svoje otroke (majhne, velike), ki dihajo smrdeči zrak. Res nič ne vohajo? Je samo ta dan tako močno smrdelo, ker so iz skladišča prinesli novo robo?

Mogoče je tudi v drugih trgovinah z otroško opremo enako in nudijo plastične izdelke, ki močno smrdijo po hlapljivih kemikalijah. Torej, se razburjam zastonj. Če pa ni tako, je treba trgovino izbirati tudi z nosom.

nedelja, 5. december 2010

Irska: Mrzle, ampak lepe plaže ob R561

Na cesti R561, ki vodi iz Killarneya do Dingla sva opazila veliko čudovitih peščenih plaž. Če le ne bi tako pihal mrzel veter. Vse navdušence nad različnimi vodnimi športi to ni čisto nič motilo.


Poiskala sem najtoplejša oblačila in se pogumno nastavila vetru in fotoaparatu. Že čez 10 minut me je pošteno zeblo. In ne pozabimo: bilo je v začetku avgusta!




Ne, njega pa ni čisto nič zeblo!



Nekateri so se celo prostovoljno odločili za kopanje. Še to: ko so kopalci prišli iz vode, so imeli rdeče obarvano kožo, se posebej ženske so bile vijoličaste.



Morje je naplavilo kar nekaj meduz, kar naju je opomnilo, da tudi midva morava naprej proti Brandonu. Še prej pa sva si, seveda ogledala mestece Dingle, ampak o tem drugič.

četrtek, 2. december 2010

Življenje: V boj proti smrdečim brisačam

Najbolj me razjezi, ko si na treningu z brisačko obrišem obraz, pa zavoham, kako brisačka smrdi. Saj veste, kakšen smrad je to - brrrrgh!

Prešnji teden mi je prekipelo, ker se je smrad pojavil tudi na nekaterih kopalniških brisačah. Na srečo poznamo internet, zato sem se lahko v nekaj minutah poučila, zakaj brisače smrdijo.

Mogoče bodo nasveti koristili tudi vam in jih objavljam:

1. Smrdi pralni stroj

Če pralnega stroja ne čistimo redno, kar pomeni, pobrišemo gumo okrog vrat, očistimo posodico za detergent in filter, začne pralni stroj hitro smrdeti. Smrad povzročajo tudi plesni, ki se hitro zaredijo na stalno vlažnih mestih v pralnem stroju (npr. ceveh). Zelo priporočljivo je, da pralni stroj "dezinficiramo" s citronsko kislino: od 6 do 8 jedilnih žlic citronske kisline v prahu damo v vročo vodo in dobro premešamo, nato pa mešanico vlijemo direktno v boben in operemo pri 95 stopinjah.

Visoke temperature dobro uničijo bakterije in nekatere plesni, citronska kislina pa odstrani vodni kamen. Jaz po vsakem pranju očistim posodico za detergent in obrišem vrata pralnega stroja. V Stuttgartu sem namreč z rabljenim pralnim strojem kupila tudi plesni, zato sem se navadila na takšen režim tudi pri novem aparatu.

2. Tekoči pralni detergent

Ja, ker se tekoči detergenti slabše sperejo s perila, začnejo brisače smrdeti. Rešitev je logična: uporabimo pralni detergent v prahu in perilo dobro speremo.

3. Mehčalci

Tudi mehčalci so vzrok, da začnejo brisače smrdeti. Ker uporabljam eko mehčalce, sem v dilemi, ali se boljše ali slabše sperejo z brisač. Moja tašča pere vso perilo brez mehčalcev, vendar uporablja sušilni stroj. Njene brisače so mehke in nikoli ne smrdijo.

4. Premajhna hitrost centrifugiranja

Mislim, da je to pri meni največja napaka. Pri manjših obratih centrifugiranja se perilo manj zmečka, je pa seveda bolj vlažno. Ker v stanovanju vedno primanjkuje vlage, sem z veseljem obešala perilo, ožeto s 700 obrati. Zdaj sem s premenila taktiko in brisače močno scentrifugiram.

5. Prenizka temperatura pranja

Oja, tudi tukaj sem nasedla reklamam, ki pravijo, da je pranje pri 40 stopinjah dovolj. Ja, saj je oprano, vendar na brisačah ostanejo bakterije in perilo začne smrdeti. Na brisačah je veliko bakterij, zato tudi hitreje in bolj smrdijo.

6. Prepočasno sušenje perila

Ta problem se je pri meni pojavil v prehodnem obdobju, ko je bilo zunaj relativno hladno, niso pa še kurili. Ker pa se po novem moje brisače vrtijo na 1200 obratih centrifuge, je tudi sušenje izredno hitro. Če je mogoče, jih dam na balkon, da jih posuši veter.

7. Sušenje v vlažnem prostoru ali v vlažnem vremenu

S tem nimam osebnih izkušenj, se pa po forumih piše o vlažnih kleteh in postrešjih. Tam bodo brisače zanesljivo zasmrdele.

8. Razno

Nekateri priporočajo dobro sortiranje perila oz. pranje samo brisač, kar se meni zdi logično. Perilo sortiram na belo, na svetlo, srednje, temno, rdeče. Posebej perem posteljnino in brisače.

Upam, da so vam zgornji nasveti koristili in da bodo vaše brisače postale mehke in dišeče. Ni rečeno, da bodo smrdeče brisače postale zopet dišeče, pravijo na forumih. Sama še testiram in poskušam odkriti vse moteče dejavnike za smrad. Sem pa pogruntala še nekaj: manj smrdijo dražje brisače in tanjše brisače. Torej bom v bodoče kupovala dražje tanjše brisače.

torek, 30. november 2010

Potovanje: Po novembrsko sonce na jug Portugalske

Konec novembra leta 2006 je bilo na Portugalskem jugu sončno vreme. Nekateri so se celo kopali! Hm, bi nam prav prišlo nekaj več sončnih žarkov, ampak zadovoljiti se bomo morali s fotografijami.








Oh, je bilo lepo!

ponedeljek, 29. november 2010

Zdravje: Brez glutamata očitno ne gre

Nemški prvi program nacionalne televizije (ARD) se je pred kratkim cel teden posvečal prehrani. V vseh oddajah so izpostavili to temo, od kuharskih do političnih.

Zame najbolj zanimivo odkritje je bila reportaža o prehranskih dodatkih, še posebej o "hefeextrakt" - kvasnem ekstraktu. Hm, kaj pa je spornega, boste rekli, saj kvas pa je ja dober kot dodatek, vsebuje vitamin B in ni strupen.

Ja, dragi moji, zato, ker kvasnemu ekstraktu, ki sicer vsebuje naravni glutamat v manjših količinah, dodajo še "umetnega" in sicer toliko, da ga je približno 7%. Tega umetnega dodatka pa ni potrebno deklarirati, ker delež "naravnega ojačevalca" samo "malo" povečajo! Kar v praksi pomeni, da lahko proizvajalci na embalažo napišejo "brez dodanih ojačevalcev okusa in barvil". Vse je legalno, po EU zakonih, so izvedeli prodorni novinarji ARD.

Na žalost tudi eko izdelki vsebujejo kvasni ekstrakt, kar pojdite si prebrat etikete. Je naraven? Mu je dodan še "umeten" glutamat? Ne vemo!

Tim Mälzer, znan nemški televizijski kuhar je naredil zanimiv poskus:

Za kuhanje brokolijeve juhe je uporabil enako količino sestavin, kot je bilo deklarirano na juhi iz vrečke znanega proizvajalca. V en liter vode je prišlo samo 50 g brokolija in malo začimb ter veliko olja. Juho je poskusil in ugotovil, da nima okusa. Potem pa je mešanici dodal kvasni ekstrakt (poučili so ga, da lahko izbira med različni okusi - piščančjim, govejim, divjačinskim ...) in "ustvaril" juho, kot iz vrečke. Identičen okus je dobil, je ugotovil kuhar.

Od zdaj naprej pazite na varljive marketinške obljube, ki vam jih servira živilska industrija, pa naj bo konvencionalna, ali eko. Sem se pa spomnila, da je na začimbki, ki jo kupujem, že pred 10 leti pisalo, da je brez kvasnega ekstrakta. Takrat še nisem razumela, pred čim bi me radi obvarovali.

sobota, 27. november 2010

Irska: Killarney - najbolj turistično irsko mesto

Kaj lahko počnemo v Killarneyu? Predvsem privrženci golfa ga poznajo, saj je v okolici mesta veliko lepih igrišč za golf. Ravno v času, ko sva bila midva v Killarneyu, je potekal Irish open Golf. Obiskalo ga je preko 80.000 ljudi, da boste imeli boljšo predstavo, za kakšno prireditev gre.

Dan po zaključku turnirja sva si tudi midva ogledala odločilno 18. luknjo na Irish open Golf

Killarney je najbolj turistično irsko mesto. Zelo je amerikanizirano in izhodišče za Ring of Kerry - krožno pot po cesti N70, ki pa me že od daleč ni navdušila, zato je nisem "obkrožila". Killarney mi je ostal v spominu po zanič postelji in 10-watni žatnicah v lučeh, zato sem morala knjigo brati v kopalni kadi. Naslednji dan sta me bolela hrbtenica in vrat.

Potolažila sem se z dobrim kosilo, ki je bilo eno najboljših na Irskem.


Cene v restavracijah so ameriško visoke, porcije ogromne, kakovost pa bolj tako, tako.

Zajtrk? Ne, perverzna jutranja pojedina!

Na skupnih potovanjih z možem vedno poskrbiva, da vsaj za nekaj ur greva vsak po svoje. On je šel trenirat za Irish open 2011, jaz pa sem kot turistka raziskovala mesto.



V mestu je bilo izredno veliko prometa, saj nimajo obvoznice, ki bi golfa željne in druge tranzitne turiste vodila mimo centra.

Moj lačni nosek me je pripeljal do zelo perspektivne, "neameriške" restavracije. Za večerjo nisva dobila prostora, zato sva rezervirala za kosilo naslednji dan.

Če boste kdaj v tem koncu in želeli poskusiti zdravo, inovativno in okusno hrano, pojdite v The Vanilla Pod.

Hmm, je bilo okusno, solata z artičokami. Jetra so predla od ugodja (artičoke jih čistijo), brbončice tudi.

Najdražji in najslabši sladoled, ki sem ga kdaj jedla. Aja, kepica stane 3,5 EUR.
Z mešanimi občutki sva zapustilia Killarney in se odpravila naprej na sever po zahodni irski obali.

četrtek, 25. november 2010

Življenje: Nova okna - vlažno stanovanje

Vedno znova se razveselim, ko nekdo potrdi moje mnenje o sodobnih super neprodušnih oknih. V novembrski številke revij Glas gospodarstva je bil objavljen intervju s Petrom Novakom, dekanom Visoke šole za tehnologije in sisteme v Novem mestu.

Objavljam nekatere njegove izjave:

"... Poleg tega se pojavljajo težave v nekaterih novih kot starih stavbah zaradi prevelike tesnosti oken. Tesnost oken se je z novimi okvirji in tesnili namreč tako povečala, da naravno prezračevanje skozi okenske reže skoraj ne more več zadostiti izmenjavi zraka. Zaradi tesnosti se poveča relativna vlaga v stanovanjih nad 60-70%, kar negativno vpliva na ugodje ljudi in na stavbo, saj se lahko pojavi plesen na hladnih površinah stavbe."

V: Zakaj sploh vgrajujemo takšna okna?

"Trend proizvodnji in vgradnje tesnih oken prihaja iz Nemšije in Avstrije oziroma z območij s sorazmerno veliko močnega vetra. Ko se namreč ta upre v stavbo, ob slabem tesnjenju skozi okna pozimi v notranjost prihaja hladen zrak in hladi prostore. ...

V Sloveniji pa nimamo močnega vetra, le občasno burjo, zato je zadostovalo naravno prezračevanje skozi normalno tesna okna. Nikoli ni bilo težav s plesnijo, razen ob grobih napakah v izolaciji stavbe. V stavbah z novimi tesnimi okni pa naravno prezračevanje ne zadošča več, zato je treba okna pozimi odpirati, pri čemer izgubljamo relativno veliko toplote, ali pa vgraditi prezračevalni sistem. V novih stavbah ni težko predvideti nov prezračevalni sistem, težava se pojavi v starih objektih.

Če se ob prenovi zamenjajo okna, ki tesnijo, nekoč suho in prijetno stanovanje postane vlažno in slabo, za življenje neprimerno, nujno je pogosto zračenje v vseh letnih časih.Tudi zahteve po posebni RAL montaži oken so v naših vremenskih razmerah pretirane in nepotrebno povečujejo stroške."

Res ne vem, ali se samo jaz tako sekiram, ker je vedno več domov plesnivih in neprimernih za življenje? Plesen je res področje, kjer bi se lahko veliko naučili na napakah drugih. V Nemčiji je že 30% stanovanj neprimernih za bivanje - kar pomeni, da imajo plesnive cele stene, ne samo malo v kotu.

torek, 23. november 2010

Moda: Imamo novo knjigo o oblačenju

Lea Pisani je izdala super knjigo o oblačenju. Lahko sem pregledala že manuskript in moram reči, da bo v knjigi vsakdo našel kaj zase. Primerna je za poslovneže, za bodoče neveste, za turiste, ki se odpravljajo na dopust, za moške in ženske. V knjigi je veliko zgodovinskih in sodobnih podatkov o modi in oblačenju, ki so prav zabavni.

Lea nas vabi na predstavitve knjige, jaz bom seveda šla na predstavitev v Ljubljani, ki bo v trgovini Rašica. Na vabilu boste videli še druge termine, kliknite na sliko. Tudi, če niste modni frik, kar pojdite in pocukajte Leo za rokav (ne, ne, v njeni knjigi na strani 265 piše, da se to ne dela!), ne, samo lepo jo pozdravite in povejte, da prihajate z mojega bloga.

Ste opazili spodaj levo namig, kaj obleči za predstavitev knjige? Piše, da lahko pridemo tudi, če ne bomo čisto kot iz škatlice. Ha,ha, takšnim pripombam ponavadi nasedem samo jaz, vsi ostali pridejo 100% urejeni. No, potem pa ne rabijo Leine knjige in bi lahko ostali doma, si mislim, ter uživam v čevljih, ki ne tiščijo in v modrčku, ki me ne stiska. (Ko boste prebrali knjigo, boste ugotovili, da definitivno spadam v naravni stil oblačenja).

Kliknite na sliko in povečala se bo, da boste bolje videli termine za predstavitev knjige.

Kaj se bo dogajalo z vami, ko vas bo v roke dobila svetovalka Lea Pisani, pa si lahko preberete v tem mojem prispevku: Odštekano nakupovanje v Emporiumu.


ponedeljek, 22. november 2010

Irska: Kinsale - irska kulinarična meka

Geografsko malo skačem po krožnem irskem potovanju, vendar boste vsaj ostali pozorni ...

Zadnji prispevek je bil o Kilennyju, pomanjšanem Dublinu in močnem centru upora proti angleški zasedbi. Ja, Angleže so nekdaj na irskem zelo sovražili; kako je sedaj, pa se nisem imela časa pozanimati. Potem sva se odpeljala v Waterford, ki me je kot mesto najbolj razočaral in sva ga zapustila predčasno. Tudi v Admoru nisva našla ničesar atraktivnega in se potolažila v Midletonu oz. njihovi destilarni viskija.

Vsi turistični vodiči in katalogi so opevali Kinsale kot kulinarični center Irske, vsaj na jugu dežele. Kinsale je prijetno mestece, kjer sem odkrila kulinarični in arhitekturni stilistični miks.

Prvi pogled iz mesta proti morju.

Pogled na desno ...

... še bolj desno ...

... še malo bolj desno.

Na poti na levo stran zalivčka sem našla barvno pogumne stanovalce.

Zaseben dostop do morja - krasno!

Na levi strani zalivčka pa tale arhitekturna sramota. So bili odgovorni slepi ali samo pogoltni? Vrtne hiše oz. bloki zavzamejo dosti manj prostora, manj stanejo, so pa estetsko popolnoma neprimerne za to okolje.

Na poti v mesto še enkrat pogledam na lepši del zaliva, ...

opazim lepe rožice ...

... in jih najdem tudi v mestu.

Na slikah se vidi, da vreme ni bilo lepo. Še največ sonca sva dobila v Dublinu in skoraj verjamem, da se glavno mesto ni po naključju razvilo na tej geografski legi. Na žalost nisem fotografirala v pubu na večerji. Naj vas ne zavede izraz "pub" - hrana je bila fantastična, pa niti ne predraga. Mislim, da ima pub določene ugodnosti pri licencah za točenje pijače ali davčne ugodnosti, saj je najin pub izgledal boljše kot marsikatera slovenska restavracija.

Ime ni vse in, ko boste na Irskem, bodite radovedni in zavijte na večerjo tudi v pub. V Veliki Britaniji pa je že druga pesem. Tam se v pubih preprosto je in predvsem pije.

V centru mesta je bilo izredno veliko "postojank" s hitro prehrano - ne vem, kako jih naj opišem, ker niso restavracije. Porcije so bile ogromne, mastne in prehransko manjvredne, vendar plačljive. Mene takšne orgije niso zamikale, sem pa opazovala družine, ki so se basale s hrano. Vsi so bili že predebeli, ampak res debeli, ne samo malo porejeni. V usta pa so si s svetlobno hitrostjo tlačili fish & chips in pili gazirane pijače. Ojoj, ko bo ta trend prišel k nam!