ponedeljek, 22. november 2010

Irska: Kinsale - irska kulinarična meka

Geografsko malo skačem po krožnem irskem potovanju, vendar boste vsaj ostali pozorni ...

Zadnji prispevek je bil o Kilennyju, pomanjšanem Dublinu in močnem centru upora proti angleški zasedbi. Ja, Angleže so nekdaj na irskem zelo sovražili; kako je sedaj, pa se nisem imela časa pozanimati. Potem sva se odpeljala v Waterford, ki me je kot mesto najbolj razočaral in sva ga zapustila predčasno. Tudi v Admoru nisva našla ničesar atraktivnega in se potolažila v Midletonu oz. njihovi destilarni viskija.

Vsi turistični vodiči in katalogi so opevali Kinsale kot kulinarični center Irske, vsaj na jugu dežele. Kinsale je prijetno mestece, kjer sem odkrila kulinarični in arhitekturni stilistični miks.

Prvi pogled iz mesta proti morju.

Pogled na desno ...

... še bolj desno ...

... še malo bolj desno.

Na poti na levo stran zalivčka sem našla barvno pogumne stanovalce.

Zaseben dostop do morja - krasno!

Na levi strani zalivčka pa tale arhitekturna sramota. So bili odgovorni slepi ali samo pogoltni? Vrtne hiše oz. bloki zavzamejo dosti manj prostora, manj stanejo, so pa estetsko popolnoma neprimerne za to okolje.

Na poti v mesto še enkrat pogledam na lepši del zaliva, ...

opazim lepe rožice ...

... in jih najdem tudi v mestu.

Na slikah se vidi, da vreme ni bilo lepo. Še največ sonca sva dobila v Dublinu in skoraj verjamem, da se glavno mesto ni po naključju razvilo na tej geografski legi. Na žalost nisem fotografirala v pubu na večerji. Naj vas ne zavede izraz "pub" - hrana je bila fantastična, pa niti ne predraga. Mislim, da ima pub določene ugodnosti pri licencah za točenje pijače ali davčne ugodnosti, saj je najin pub izgledal boljše kot marsikatera slovenska restavracija.

Ime ni vse in, ko boste na Irskem, bodite radovedni in zavijte na večerjo tudi v pub. V Veliki Britaniji pa je že druga pesem. Tam se v pubih preprosto je in predvsem pije.

V centru mesta je bilo izredno veliko "postojank" s hitro prehrano - ne vem, kako jih naj opišem, ker niso restavracije. Porcije so bile ogromne, mastne in prehransko manjvredne, vendar plačljive. Mene takšne orgije niso zamikale, sem pa opazovala družine, ki so se basale s hrano. Vsi so bili že predebeli, ampak res debeli, ne samo malo porejeni. V usta pa so si s svetlobno hitrostjo tlačili fish & chips in pili gazirane pijače. Ojoj, ko bo ta trend prišel k nam!

Ni komentarjev:

Objava komentarja