Hujšanje s feng shuijem

Ko gre za hujšanje, si lahko s feng shuijem pomagamo na različne načine. Nekateri so bolj zapleteni in nam mora pomagati strokovnjak za feng shui, druge lahko izvajamo sami.

Za nabiranje kilogramov je v feng shuiju odgovoren element zemlja. To je eden izmed petih elementov, s katerimi opišemo vrsto energije. Element zemlja energijo zbira, tako kot mi zbiramo kilograme. Sem spada tudi varnost, potreba po harmoniji za vsako ceno, žrtvovanje oziroma neupoštevanje svojih potreb, pretirana radodarnost, pa tudi pohlep in trma (nefleksibilnost). Vse te lastnosti nas ovirajo pri hujšanju oziroma že prej - vzpodbujajo nezdravi življenjski slog.

K elementu zemlja spada sladek okus, kot ga imajo sladice, ogljikovi hidrati in žita. Vseh teh živil je v sodobni prehrani preveč, zato s pomočjo energije elementa zemlja pridno nabiramo kalorije in kilograme. 

Posledice so znane: preveč estrogena (njegovo proizvodnjo vzpodbujajo prav ogljikovi hidrati in žita) in na drugi strani premalo progesterona, diabetes tipa 2, izčrpavanje vranice (zaradi inzulina) in glivice kandida. Vranica in črevesje, kjer je glivic največ, tudi pripadata elementu zemlja, zato je povezava logična.

Diagnozo torej poznamo: kriv je element zemlja, ki vzpodbuja naš apetit. Kaj pa lahko naredimo, se boste vprašali? Seveda si pomagamo s petimi elementi in sicer s tistimi, ki bodo disciplinirali »redilni« element zemlja.

Pri hujšanju in ohranjanju telesne teže nam veliko pomagata element kovina in element les. K prvemu spada pekoč okus hrane, k drugemu pa kisel. S tem, da je lahko nekomu pekoča že rukola, drugi potrebuje žlico pekoče paprike. Upoštevajte torej želje svojih brbončič. Slana hrana je tudi dobrodošla, saj »navlaži« zemljo in jo s tem slabi.

Ker s pomočjo petih elementov opišemo tudi čas, so nekateri meseci in leta, ki spadajo v element zemlja, še posebej redilni. Takrat nikar ne začenjajte z dieto, razen če ni res nujno.

Zemeljsko leto je bilo 2012; če ste imeli takrat velike težave s težo, ste zelo podvrženi vplivom elementa zemlje. V prihodnosti pa pridejo še 2015, 2018, 2021, 2024 ...

Meseci, ko vlada zemlja in je težje hujšati, so: januar, april, julij, oktober. Najhujših je zadnjih 18 dni v teh mesecih, ko je zemlja izredno močna. Pri tem moramo upoštevati, da se kitajski mesec začne šele okrog 5. v mesecu.

Rožice v Murglah konec maja zebe!

Lahko bi vas poskusila prepričati, da so na slikah najnovejše umetniške skulpture, vendar mi ne bi verjeli. Imate prav, pod njimi se skrivajo enoletnice. Včeraj sem bila naveličana zalivanja rastlin v majhnih lončkih, in, povejmo po resnici, tudi rožice so bile skrajno nezadovoljne.

Zato sem jih posadila v večje lonce in zaščitila s kopreno. Nimam pojma, ali bo ena plast zadostovala za zaščito temperaturno občutljivejših rožic. Vremenska napoved do 6.6. namreč ni vzpodbudna. Ah kaj, bo že!

Priznajte, vsaj malo ste radovedni, kaj se skriva pod zaščito. Čisto, čisto malo. Letos sem poskusila biti bolj romantična, pa vendarle "moderna"!

Ta del vrta me že lansko leto ni čisto zadovoljil, letos je še slabše, saj je zmrznil rdečelisti javor. 

Črni bezek se dobro razvija, ne bo previsok. Na njem je nekaj cvetov, vendar so zelo verjetno zmrznili.

Muca vsa moja prizadevanja spremlja z zvišeno nečimrnostjo. Bolj se zabava z vrabci, ki iščejo rozine okrog njenih tačk.

Rdečelistni ruj postaja pravi lepotec. Ko bo začela cveteti še lonicera v ozadju, bo nastala zanimiva kombinacija.

Še ena lepotica: moja najljubša hosta.

Nad hosto 'Big Daddy' najprej nisem bila navdušena. Po treh letih se je pa razvila v takšno, kot se za njeno ime spodobi.

Z več kritike do boljše družbe

Veste, kaj Slovenci premalo delamo? Se pritožujemo! Ker se med sabo vsi poznamo, se ne želimo zameriti, poleg tega pa nikoli ne veš, kdaj ti bo "tisti" prav prišel.

Takšno mišljenje je, po mojem mnenju, zelo zaslužno za trenutno politično-finančno-družbeno krizo. Že tako smo si preveč incestno blizu, z nekritiko pa takšna razmerja samo še krepimo.

Problem je v tem, da ne znamo kritizirati in sprejemati kritike. To velja tudi zame: Bivanje v Nemčiji mi je pri tem veliko pomagala in še sedaj se z gledanjem, npr. nemških oddaj učim, kako kritizirati. Ni lahko, je pa možno.

S prijateljem D. sva oni dan razpravljala o politiki. Ne preveč, ker ga politične teme vedno razburijo ... Omenil je, da se iz protestov ni izcimilo čisto nič. Pa sem ga opozorila, da tistih nekaj protestov ne more sprožiti večjih, revolucionarnih sprememb. Slovenci smo namreč povsod premalo vztrajni, razen pri kreganju s sosedi.

Zato sem se odzvala na pobudo blogerke Irene in na LPP poslala naslednje kritično mnenje (ne boste verjeli, dobila sem tudi odgovor in ga bom objavila v naslednjih dneh - ko ga malo prebavim):

Spoštovani!

Na blogu nas je Irena opozorila na vaš neumen in nesramen odnos do potnikov. Ker sem nekaj let živela v tujini, pa tudi na sploh veliko uporabljala javni prevoz po celi Evropi, lahko z vso suverenostjo rečem, da delate bedarije. S takšnimi pristopi boste naredili javni prevoz še bolj neprivlačen in uporabljalo ga bo še manj potnikov.

Kaj bi radi dosegli? Vaše podjetje obstaja zato, da potnike pripelje od točke A do B, kamor si pač želijo. Z lepljenjem voznega reda na skrajno neprijazna in skrita mesta, kažete odnos do nas. Vaša naloga ni služenje denarja z reklamami, ampak opravljanje prevoznih storitev. Kdo v vašem podjetju tega ne razume?

Zahtevam, da so vozni redi na vseh avtobusih nalepljeni na običajnih mestih, najmanj trije v avtobusu, in dobro vidni. Tudi tisti, ki se večkrat ali redno vozimo z avtobusi, kdaj pa kdaj potrebujemo informacije z voznega reda. Da o turistih in občasnih uporabnikih niti ne govorimo.

Obveščam vas še, da bom vaš (morebiten) odgovor objavila na svojem blogu.

Lep pozdrav,
Helena Golenhofen

Zaračunavanje embalaže v restavracijah

Kaj pridobi restavracija, če gost hrano pride iskat in jo poje doma?

1. Ne zaseda prostora, ne uničuje inventarja.

2. Natakarju se ni potrebno ukvarjati z njim.

3. Ne umaže posode in pribora.

Restavracija ima torej same koristi od takšnega gosta. Zakaj pa je potrebno potrebno doplačati za embalažo, v katero zapakirajo naročeno hrano?

Danes sem bila v Mercatorjevem hipermarketu v Šiški. Iz čiste nostalgije sem si zaželela mesnih kanelonov, zato sem odšla v samopostrežno restavracijo in si v plastično embalažo naložila en kos. Na blagajni pa presenečenje: za embalažo sem morala doplačati 0,40 EUR. Ker kanelon stane 2,20 EUR, sem za embalažo plačala skoraj 20% vrednosti hrane.

Je embalaža iz Mercatorjeve restavracije res vredna 0,40 EUR?

Se vam zdi to pravično? Meni se ne zdi.

Ko sem na to opozorila blagajničarko, se je, kot ponavadi, izgovorila na šefova navodila. Ja, potem pa povejte šefu o mojih protiargumentih. Ne verjamem, da bo odprla usta, zato jim bom sama napisala pismo. Bomo videli, kaj bodo odgovorili.

Embalažo so mi zaračunali tudi v tratoriji Azur, v Harfi pa, poleg dobre hrane, obvladajo kalkulacije in embalaže ne zaračunajo.

Nasveti o bosih nogah

Tokrat je gustojoči bloger moški, ki v prispevku Bosa noga  piše o pedikuri, japonkah in trdi koži. Najdete ga na blogu Kostni mozek. Se mi zdi, da potrebujemo takšne moške poglede, pa še strinjam se z njim.

Obožujem poletje!
Vročino, svetlobo, da se ne tresem od mraza in oblačenje ne traja pol ure preden si drznem pomoliti nos skozi vrata.
Ne rabim rokavic, šala, kape in vsega ostalega kar pritiče zimskemu času.
Globalno segrevanje? Kar!
Podpišem kakršnokoli peticijo, ki bi omogočala konstantnih 25 stopinj skozi vse leto, poleti pa tja do 38 stopinj.
Še nikoli mi ni bilo tako vroče, da se ne bi mogel shladiti ali z mrzlim tušem, hladnim pivom ali kako drugo pijačo, skokom v vodo ali ubežništvom v senco.

Stopiš pod tuš, se otreš, ššk, ššk s stikom pod eno pazduho pa ššk, ššk pod drugo, gate, kratka majica, kratke hlače, kako lahko obuvalo in si fertik. Če je res preklemanska vročina še spodnjic ne rabiš.

Že to, da ne obujem nogavic in superg, ki jih nosim dokler ni vsaj 27, 28 stopinj je zame kar podvig.
Prej sem jih nosil vse poletje.
Dokler si nisem kupil nekih pohodniških natikačev, za katere sem odštel jebenega stotaka. A mi ni žal. Lahki so, ne rabim imeti obutih štumfov, pa še zaščitene prste imam. So kot hmm, neki čevlji z odprtinami ob straneh. Zato sem jih tudi kupil.
Japonk ne bi obul niti, da odnesem smeti. Se bojim, da se bom kam zataknil s prsti in pa tudi iz principa.
Principa?
Ja.

Ker mi ni bolj ogabne stvari, kot pogled na grdo nogo v japonkah. Ne moreš na tiste tumpaste grde kosmate krompirje s predolgimi nohti natakniti japonk! Govorim o moških krempljih …
Ne moreš! Ne bi smel! Ne gre.
Dajmo imeti vsaj malo stila. Malenkost.
In ker ga ljudje nimajo, bi morali tem lastnikom gomoljev, ki bi na vsak način radi japonke, v prodajalnah z obutvijo nošenje le teh odsvetovati. Ker pa bi predlog gladko zavrnili, bi morala neka nacionalna komisija za estetiko uvesti obvezen pregled pri ortopedu, ki bi jim izdal dovoljenje za nakup obutve, ki razgalja prste. Brez dovoljenja jih pač ne dobiš. Žalim slučaj.
Pa da ne bom zdaj izpostavljal le moških. Tudi nekatere ženske se zlahka kosajo z njimi.

Ne zgleda apetitlich, če imaš odrgnjen lak na nohtih. Tudi prsti zloženi en čez drugega, zveriženi in prepleteni niso videti sexy.
Ne moreš sestro, iz špičakov in štikl, pa direkt hop v japanke, bog te nima rad!
Počakaj vsaj toliko, da se ti mal poravnajo prsti in zavzamejo prvoten normalen položaj.
So ljudje res tako malo samokritični, da ne opazijo svojih pomanjkljivosti ali pa se jim zdi, da ni tako slabo, oziroma bi bilo lahko tudi slabše ali pa si rečejo, kaj me briga saj drugi tudi!?
Naa-aah, pa ne vsi!

Jaz najbolj grdih tac sicer nimam, ampak japonk pa vseeno ne nosim. Šment, da če jih primerjam s kakimi rogovilami, ki sem jih bil skozi poletja zapazil, so za na plakat v čakalnici pred ortopedovo ordinacijo kot zgleden primer noge, na katero sme obuvalo, ki razkriva prste.

Pa saj ni težava le v prstih in nohtih …
Včasih so tudi pete take, da se ti kar oko zasolzi.
Kot stara zapuščena hiša s katere odpada omet in se lušči fasada ali pa zrel kos parmezana ki kar kriči po ribežnu.
Pa če že vse štrli, a si je tako težko pripraviti en lavor tople vode s pestjo soli in odmočiti tisti oklep ter zdrgniti kožo!?
Prevečkrat sem že videl tovrstne primerke in potem je pri tem tako, da se moraš  skoncentrirati, da ne pogledaš še enkrat. Ampak pozabiš in pogledaš … Potem pa ti je žal.
Obup.

Nekateri najbrž tudi takoj, ko pridejo iz službe in se preobujejo iz nogavic in čevljev v natikače, japonke ali sandale to storijo na slepo. Ker če bi pogledali, bi tisti kosem med prsti ali pa nitko za nohtom odstranili.
Me pa za nekaj časa mine karkoli pojesti, to je pa tudi res. Hvala.
Se vsaj tisti, ki jih moti kanček prevelik trebuh pri ljudeh ne zgražajo na moj račun. Je pa tudi res, da jaz ne hodim okrog zgoraj brez po mestu in da se ne čoham po vampu …

Kako hecne so mi mladenke, ki  lepo urejene, po zadnji modi v majičicah in bluzicah, krilcih in hlačkah in kakopak v japonkah ali pa celo v tistih trapastih gladiatorkah, ki zgledajo kot škorenj ki bi mu odrezal sprednji del, posedajo v lokalčkih s svojimi nališpanimi obrazčki, opazujejo mimoidoče skozi umetne trepalnice in srebajo neke cocktailčke po slamicah s svojimi namazanimi žnablčki, zdolgočaseno pozibavajo z nogicami, kazaje svoje skažene nožne prstke in oluščen lak.

Jebem ti!
Da bi jih človek za lase odvlekel do ene pedikerke. Če si toliko časa vzameš za svoj videz, za svojo podobo in image, a za tace potem časa zmanjka, ali meniš, da ne bo nihče opazil?
Čemu potemtakem ne greš od doma v hišnih copatih?

Stila, bog vas mazno stila!