Rožice: Okužila sem tudi sestro

Svoji sestri sem za rojstni dan podarila lepo darilo: dve koriti in lonec s posajenimi rožicami. Dolgo sem se ukvarjala s kombinaciji, saj je moja sestra na tem področju začetnica. Premalo zaliva, rožice pa dobijo močno popoldansko sonce. Gnojila, ki ga je dobila z rožicami, je porabila bolj malo, vendar se mi zdi rezultat za prvo leto kar dober. Fotografije je naredila nečakinja, ki se je ravno letos navdušila nad fotografiranjem.

Po različnih variantah sem se odločila za tole - malo romantično in preprosto za vzdrževanje

Na listek sem ji napisala imena rož, saj sem vedela, da se bodo radovedni sosedi prišli pozanimat o teh vaških, netipičnih kombinacijah. Moja sestra si je vse skupaj poenostavila in vse, njej neznane rožice, opisala kot "ljubljanske".

Tako je izgledala zasaditev konec julija

- premalo gnojila, zato zasaditev ni bujna

Rožice v koritih so si dobro opomogle po toči. Izpuliti je bilo treba samo belo angelonijo v drugem koritu. Tudi tukaj se vidi, kako pomembno je redno dognojevanje.

V mislih že sestavljam kombinacijo za naslednje leto. Ker so rožice dobro preživele, je tudi moja sestra motivirana za nove zasaditve. Ah ja, v jeseni bo potrebno tudi nekaj posaditi ...

Zdravje: Priljubljene japonke so katastrofa za noge

Tale zanimiv članek so objavili na http://lifestyle.enaa.com/ :

"Kaj imajo skupnega obuvala s kot svinčnik tanko visoko peto in udobne japonke? Oboje so katastrofa za noge, odgovarjajo ameriški ortopedi.

Naj so japonke še tako praktične, visoke pete pa še tako zapeljive, ne eno in ne drugo ni primerno za vsakdanjo rabo, opozarjajo znanstveniki z ameriške univerze Auburn v ameriški zvezni državi Alabama. Stopalo, ki je tako po dolžini kot širini ukrivljeno, se mora namreč prilagoditi ploski površini japonke, ne da bi bil pritisk od prednjega dela do pete kakorkoli omehčan. Sčasoma se v stopalu pojavi bolečina, dokler stopalo oziroma peta ne postaneta trajno deformirana, v skrajnem primeru pa se lahko bolečina pojavi tudi v zgornjem delu nog. Gre za simptome, s katerimi se ortopedi srečujejo pri strastnih ljubiteljicah visokih pet.

Omenjeni znanstveniki, specializirani za raziskave gibanja, so 40 študentov poslali na več določenih poti z različnimi ovirami. Enkrat z japonkami, drugič s klasično obutvijo. Medtem ko so študenti tekli, korakali, se plazili in plezali, so računalniki merili sile, ki so pritiskale na njihova stopala. Kamere pa so beležile dolžino njihovih korakov in premike v sklepih.

Izkazalo se je, da so študenti z japonkami delali zelo kratke korake, pri čemer so se njihove pete komaj dotaknile tal. "S prsti na nogah so se oprijemali japonk, zaradi česar se je preostanek stopala slabo spuščal proti tlom. Namesto tega so ga močneje ukrivljali, kar je velika obremenitev za kosti in mišice," je dejal vodja študije Justin Shroyer.

Pri japonkah je najbolj zahrbtna nevednost njihovih ljubiteljev. "Kdor se odloči za visoke pete, vzame težave v zakup. Na drugi strani večina ljudi misli, da so japonke za noge povsem primerne, v resnici pa tlakujejo pot k zdravniku," pravijo znanstveniki."

Na mojih nogah ne boste videli japonk, nosim pa druge natikače in sandale, ki jih lahko skoraj vedno uvrstim v kategorijo "prijazne za noge". Tudi izbiranja oblačil za potovanje se lotim najprej pri čevljih. Kaj bom na potovanju (dopustu) počela? Kakšno bo vreme? Bom morala veliko hoditi?

Kot so v študiji ugotovili, so japonke neprimerne za vsakdanjo uporabo. Na Japonskem jih Japonke nosijo občasno, saj japonke nadomeščajo copate (izjema so konkubine, ki v japonkah z visoko peto prehodijo par korakov).

Kot vse na Japonskem pa je tudi pri japonkah red, saj uporabljajo posebne japonke za stranišče. Največji greh, ki ga lahko naredi turist v japonski restavraciji je, da si za obisk stranišča ne obuje WC-japonk (in se jih ne sezuje, ko pride do mize).

Posebni (plastični) copati za stranišče, dobijo se tudi japonke

Veste, odkod takšna obsesija s copati? Nekdaj so Japonci uživali sede ob nizki mizici, stranišča pa so bila "čučkalice" (trikotna odprtina v tleh), kot smo jih vajeni iz južnejših držav. Seveda je bilo okrog trikotnika zelo težko vzdrževati čistočo, zato je bilo upoštevanje pravila o zamenjavi japonk zelo pomembno za zdravje družine.

Tradicionalni japonski zajtrk v kjotskem hotelu

Večerja v japonskem wellness hotelu na pacifiški obali - dobili smo kimone in posebne nogavice za japonke

Dobili smo tudi japonke, ki smo jih nosili v sobi; po hotelu smo uporabljali (skupinske) copate

Posebne nogavice za japonke

Če boste kdaj obiskali Japonsko (ki sploh ni tako draga, kot se rado predstavlja), boste lahko na javnih straniščih izbrali med japonskim (čučkalico) in modernim straniščem. Pred kabinami z japonskimi stranišči ni nikoli gneče, kar je dokaz, da tudi domačini raje uporabljajo straniščno školjko.

Izlet: Z nemškimi prijatelji po Sloveniji

Čez vikend sva gostila prijatelje iz Nemčije. Rolf je možev študijski kolega, zato sem ga na enem od delavnic (o uporabi sončne energije) spoznala tudi jaz. Eva je zdravilka, Justus pa radoveden fant z neverjetno bogatim besednim zakladom.

Ko sem jih vprašala, ali jih lahko omenim v blogu in objavim fotografijo, so bili takoj za. "Naj še drugi vidijo, kako lepo smo se imeli v Sloveniji!" Res so bili navdušeni nad Ljubljano, Postojnsko jamo, Bledom in Bohinjem, manj pa nad slovensko obalo. Zato sem jih čisto nepatriotsko poslala v Baško na otok Krk. Mislim, da tudi tam zelo uživajo.

Eva, Rolf in Justus - veseli in zadovoljni nemški prijatelji

Bohinj jih je kot velike ljubitelje narave zelo očaral

Na žalost nekaj fotografij ni uspelo, saj vročo opoldansko sonce ni primerno za fotografiranje s kompaktnimi fotoaparati.

Na koncu še nasvet za vse, ki dobijo goste iz tujine: pred načrtovanjem izletov se je potrebno z njimi iskreno pogovoriti, kaj bi si radi ogledati. Kar je včasih (jezikovno) naporno, ampak se splača. Če so zadovoljni gostje, smo tudi gostitelji, zato se le potrudite in ugotovite, kaj si želijo.

Potovanja: Kot seks brez orgazma

Pravkar sem dokončala feng shui analizo stanovanja, ki ga namerava kupiti stranka. Ker pogodba še ni podpisana, ne morem veliko povedati. Sem pa od stranke dobila dovoljenje, da po nakupu stanovanja bolj podrobno predstavim sosesko. Pri prvem ogledu stanovanja sva bili namreč zelo navdušeni nad množico mlajših moških, ki so se pomanjkljivo oblečeni sprehajali po stanovanjih in vljudno pozdravljali, ko sva jih srečali na stopnišču ali zelenici.

Seveda sem vse to opazovala s čisto strokovnega stališča, saj me je zanimalo, kako se bo obnašanje stanovalcev (njihova energija) odražalo v feng shui analizi. Mislim, da sem našla določene povezave, ki vam jih bom zaupala po dopustu.

Zdaj pa k glavni temi današnjega prispevka na blogu:

Ker bo letošnji dopust dalmatinsko obarvan, sem si naročila knjigo "Dalmatien entdecken". Ko sem prebrala nekaj poglavij, sem ugotovila, da sem razočarana. Nekaj je manjkalo knjigi, nisem pa vedela kaj.

Napisana je v stilu vseh turističnih vodičev, nič posebnega; tukaj bi se dalo marsikaj spremeniti, tako grafično kot vsebinsko. Kaj me moti sem ugotovila šele ob branju članka o fotografskih polarizacijskih filtrih. Uporabimo jih, da je nebo bolj modro, da se voda preveč ne blešči, da lažje fotografiramo svetlo-temne motive ...

V knjigi sem pogrešala fotografije nebeško modrega neba, srečnih turistov na plaži, zadovoljnih gostov v restavracijah in žarečih sončnih zahodov. Dopustniške kičaste fotografije, pač. Tako pa je avtor očitno obiskal Dalmacijo izven sezone, zato so na fotografijah vidni redki domačini v toplih oblačilih, nebo je na večini fotografij sivo (oblačno, deževno), fotografij s plaže skoraj ni. Ko na koncu izvem, da je njegova tašča Hrvatica in da mu je veliko pomagala pri pisanju knjige, mi ni več čisto nič jasno. Mogoče pa poleti ne hodijo na morje?

Ja, vem, saj bi lahko bial zadovoljna samo z vsebino, vendar je potrebno prav v turističnih vodičih dobro vizualno predstaviti opisane kraje. Tako pa vse skupaj izpade kot seks brez orgazma. Škoda, lahko rečemo in upamo, da bo naslednjič bolje.

Rožice: Murgle, avgust 2009 - 1.del

Kakšen naporen dan je za mano! Poleg vseh ostalih zadev, ki jih bi bilo dolgočasno pokazati, so rezultat moje utrujenosti fotografije iz vrta v Muglah kjer imamo poslovne prostore.

Ksenija in Dominik sta se že pritoževala, da ju pacienti čisto nič ne poslušajo, ampak kot začarani gledajo v vrt k rožicam. Hej, a sem jaz kriva, da so tako lepe in zdrave? No, čisto malo pa sem, ostalo je Ruth, ki prodaja tako dobre sadike in zemljo ...

Ker je zadnjič na svojem blogu povedala, da redno bere ta blog, naj ji bodo spodnje fotografije v spodbudo, da bo lažje preživela naslednji pik čebele ali ose.

S to gotografijo sem poskušala prikazati, kako Harry (trava) sreča Sally (pijavčnico). V živo je to približevanje in božanje tako ljubko, da se ga ne morem nagledati. Hm, kdo pa je rumena gomoljna begonija?

Nisem se še odločila, ali bele begonije zmajeva krila sovražim, ali ljubim. Tako pridno smetijo, da sem jim že večkrat zagrozila s škarjami, po drugi strani pa neprestano cvetijo, so zdrave in nezahtevne.


Vidite odsev velikega termičnega oblaka v šipi? Kot da bi v Murglah imeli s snegom prekrito goro.

S tema dvema kvadratnima loncema tudi nisem bila preveč zadovoljna, postajata pa mi vedno bolj všeč. Mislim, da sta bila preveč skupaj in ni prišla do veljave njuna različnost.

V kratkem bom napisala prispevek o okrasnih travah, ker so mi trenutno zelo všeč. Nabavila sem si nekaj knjig in po vrtu že iščem prostor za nekaj novih primerkov. Nič kaj velikih, dva do tri metre bodo zrasli ...

Fotografija je nastala izključno zato, da vam pokažem, kaj se zgodi, če zasaditev redno ne oblikujemo. Mulenbekija se plazi po kordilini in batati, z druge strani je afriški smilj ogromen in bo kmalu zadušil deteljo. Kje so škarje?

Pogled na pokrito teraso s "špartansko" zasaditvijo. Le kako mi je zopet uspelo narediti džunglo?

No, tukaj je malo bolj umirjeno, tako barvno kot vegetacijsko.

"Oltarček" z želvo barvno popestri obe koriti in hkrati "prezrači" kompozicijo.

Ta zasaditev je nastala iz napačno ali preveč nakupljenih rožic. Vsem je zelo všeč, tudi meni. Okrasna kopriva je tako lepa in od zgoraj jo boža okrasna trava - kot, na primer, Brad Pitt svojo Angelino ...