Gorska koza na Šmarni gori

Šele pred nekaj tedni sem izvedela, da Nuša, moja sotrpinka v fitnesu, izhaja iz družine Ledinek, ki že vrsto let gospodari v gostilni na Šmarni gori. Zadnjič me je previdno vprašala, po slabi kritiki hrane na Mrzlici, ali pridem tudi k njim kaj na obisk, pa sem jo gladko zavrnila, saj je pot na Šmarno goro ena meni manj ljubih poti.

Na zadnjem treningu se je vmešal moj trener, zaljubljenec v Šmarno goro, in mi "za nagrado, ker sem tako pridna", podaril bon za gostilno Ledinek. 

Kar malo sem oklevala - naj sprejmem izziv in jo po petih letih ponovno obiščem? Moj sotrpin je bil za akcijo, čeprav z rahlo stisnjenimi zobmi, ker je Šmarna gora tako banalen vzpon s preveč ljudmi.

Takrat še ni vedel, da jo bova osvojila v velikem stilu, preko Grmade. No, ta smer mi je pa všeč: popoldansko sonce, lep razgled in zelo malo pohodnikov. Z malico in vsaj dvema postankoma sva na Šmarno goro prišla v 1,5 ure. Tam me je čakala Nuša in konkretna porcija regrata. 

Navzdol sva šla po klasični poti, ki je prašna, zlizana, grda, obdana s podrtimi drevesi, polna ljudi ... Kdor vsega tega ne vidi, si je sam kriv, mene bo Šmarna gora videla šele čez pet let. V bližnji okolici je toliko lepših hribov, ki čakajo name, zato Šmarne ne bom pogrešala, ona pa mene ne.

Iščem dober računovodski servis

V našem podjetju iščemo dober računovodski servis iz Ljubljane ali okolice. Če poznate kakšnega, mi to čim prej sporočite na info@avita.si. Hvala!!!

Rožice ali kulinarična fotografija?

Bila sem na zelo zanimivi fotografsko-kulinarični delavnici, ki so jo skupaj organizirali Iva Gruden (www.ljubljananjam.si) in podjetje Jezeršek. Ko sem Tomu Jeseničniku, enemu vodilnih slovenskih fotografov za hrano, povedala, da so mi najbolj uspele fotografije rožic iz šopka na mizi, se je kar malo namrščil. Seveda sem doma ugotovila, da so fotografije hrane, ki so nastale pod njegovim vodstvom, dosti boljše. Ampak, moje srčece bi izbralo rožice ...

Izbrala sem tri fotografije, jih je pa še več na zalogi:)

Seveda, tudi kulinarične fotografije pridejo na vrsto. Nimam jih namena skrivati, ker so ene najboljših fotografij, ki sem jih do sedaj naredila. A, sedaj pa ste radovedni ...

Na Brezjah pri Ruth

Po ogledu dokumentarca Krog, kjer sem jokala ob posnetkih Ruth in po obisku kulinarične delavnice pri Ruthini sestri Mateji, sem se spomnila, da že dolgo nisem bila na Brezju. Povprašala sem svojega vodiča, če bi šel z mano, pa sva šla.

Tokrat je bila moja naloga, da vozim in vodim. Pri vožnji sem se dobro odrezala zaradi navigacije, na (vsaj zame) slabo označeni Brezjanski poti miru pa sem se samo dvakrat izgubila. Ampak, našla sem tako slap Peračica, kot brezjansko cerkev, kjer sem pustila avto. Uf, težko je biti vodja ...

Ruthin grob je prava paša za oči. Mislim, da tako velikega groba še nisem videla. Urejen je čisto v njenem stilu, polnem jasne in skrite simbolike. Lepo!

Kaj vse zmore polžasti sokovnik

Včeraj sem se udeležila kulinarične delavnice o uporabi polžastega sokovnika, ki jo je pripravila Mateja Reš. Kot vedno je bilo zelo zanimivo in poučno. In poskusila sem nenavadne kombinacije, ki jih sama ne bi nikoli pripravila. Pri spontanem kombiniranju živil sta si obe sestri, Mateja in Ruth, zelo podobni ...

Vedela sem, da bo v Matejini učilnici malo svetlobe, zato sem s sabo vzela velikega Nikona in svetlobno močan širokokotni objektiv. Seveda sem tudi zvišala ISO, vendar sem zadovoljna samo s polovico fotografij. Kot vedno, so objavljene fotografije zelo malo obdelane, ker za kaj več preprosto nimam časa.

To so bile dodatne informacije za fotografe, zdaj pa h kulinaričnemu delu delavnice.

Najprej smo poskusili grisine, ki jih je pripravila Mateja. Vse naredi sokovnik, tudi testo.

Tale rdečko je bil glavna zvezda delavnice.  

Mateja nam je povedala zelo preprosto pravilo za pripravo zdravih sokov: polovica sestavin naj bodo živila, ki dajo zelo dobre sokove (jabolka, korenje, pomaranče, hruške), drugo polovico pa ...

... naberemo tako, da gremo okrog hiše ali po vrtu, in potrgamo "zelenje": od plevela, do pšenične trave, do začimb in klasike kot je špinača, regrat, čemaž. Ta del soka pa je "samo" zdrav, hahaha.

Pastinak je na Matejinem gorenjskem vrtu dobro prezimil.

Še ena skleda z dobrimi sestavinami za sok

Tale porcija pa nas je razstrupila in pomladila.

Oreške namakamo najmanj 5 ur in s pomočjo sokovnika naredimo "mleko". 

Mleko oziroma rastlinski napitek iz lešnikov je bil zelo dober, ovsen malo manj, vendar smo si ga obogatili s cimetom in ječmenovo kavo.

Končno je prišel najslajši del delavnice - v nekaj minutah smo naredili zelo okusne srčke iz suhega sadja in semen.

Mljask, mljask, zelo dobro!

Mateja je v sokovnik - ki ni samo sokovnik, kot vidite, ampak multipraktik - dala zmrznjeno sadje in nastal je sladoled. Manjkala je zrela banana, potem bi bilo še boljše.

Tole so božansko dobre koruzne testenine iz sveže mlete koruzne moke in jajc. Sokovnik ima posebne nastavke za rezance in špagete, zato je priprava zelo preprosta.

Priznajte, tudi vas je zamikalo, da bi imeli takšen sokovnik. Ali, še boljše, imeli bi Matejo, ki bi vam pripravljata raznovrstne dobrote. Izkušeni uporabniki sokovnika so povedali, da je pri vsem skupaj potrebno imeti pogum in eksperimentirati.