Po ogledu dokumentarca Krog, kjer sem jokala ob posnetkih Ruth in po obisku kulinarične delavnice pri Ruthini sestri Mateji, sem se spomnila, da že dolgo nisem bila na Brezju. Povprašala sem svojega vodiča, če bi šel z mano, pa sva šla.
Tokrat je bila moja naloga, da vozim in vodim. Pri vožnji sem se dobro odrezala zaradi navigacije, na (vsaj zame) slabo označeni Brezjanski poti miru pa sem se samo dvakrat izgubila. Ampak, našla sem tako slap Peračica, kot brezjansko cerkev, kjer sem pustila avto. Uf, težko je biti vodja ...
Ruthin grob je prava paša za oči. Mislim, da tako velikega groba še nisem videla. Urejen je čisto v njenem stilu, polnem jasne in skrite simbolike. Lepo!
Bravo, da se niste izgubili.Jaz sem se in tudi slapa nisem našla. Na začetku so oznake, naprej jih ni. To moram ponoviti in poiskati slap.
OdgovoriIzbrišiLep pozdrav, Andreja
Lepo! Zelo!
OdgovoriIzbrišiLepo!
OdgovoriIzbrišiLepo!
OdgovoriIzbriši