Iz čiste radovednosti sem se prijavila na dve takšni, ker me je zanimalo, kako potekajo, kaj stranke dobijo, kako so tehnično in marketinško zgrajene ... Kaj mi ni bilo všeč:
- Slovenska je bila, kljub dobremu namenu, premalo pregledna. Ogromno nasvetov, protokolov (navodil za izvajanje), jedilnikov, filmčkov ... Vsega je bilo preveč - to je moja izkušnja.
- Nemška je vsebovala 24 lekcij, samo v video obliki. Čista groza! Če ti izvajalec ni všeč, ali pa če ti postane malo manj všeč po 6 lekciji, si v riti. Ne moreš poslušati KAJ govori, ker te odvrača, KAKO govori.
Kaj sem se iz tega naučila:
- Izobraževanje na daljavo ni zame.
- Sovražim izobraževalne videe, z redkimi izjemami, ki si jih pa lahko ogledam brezplačno na spletu.
Očitno sem stara, saj mi je še vedno najpomembnejši osebni stik, natipkana skripta in nasveti, ki jih lahko takoj predebatiram, če jih ne razumem.
Tudi sama sem razmišljala o tem, da bi pripravila tečaje "na daljavo". Imela sem določene zadržke, ki so se samo potrdili. Kljub temu, da je na facebooku tako pametno imeti video filmčke, zato jih sedaj vsi delajo, ker je doseg večji, bomo mi ostali pri klasiki. Dokler se, recimo, George Clooney ne odloči, da bo delal za nas. Če se bo naveličal menjave plenic in kričanja dojenčkov ...
Če se bom še kdaj odločila za takšno obliko izobraževanja, bom dobre premislila in se podrobno pozanimala o programu. Kot je včeraj povedala Anne Heintze, ko je odgovarjala na vprašanje, kako izbrati pravega coacha (trenerja, svetovalca): višja je cena, več moraš dobiti. Mene sta v zgornjem programu premamili nizki ceni, kar je bila dobra lekcija.
Še nekaj sem ugotovila. Ko nekdo govori v videu, se hitreje opazi, ali tematiko obvlada, ali ne. Tam ni blefiranja. V živo smo, zaradi drugih motenj, očitno počasnejši pri sortiranju pleva od zrna. Zanimivo.
Tudi zame ne ;)
OdgovoriIzbrišiPa ravno za nemščino sem se pred leti odločila. Pa za varstvo pri delu smo enkrat nasedli...
Sedaj sem bolj preudarna.