V mojih žilah se preteka nekaj umetniške krvi, vendar jo dosti premalo izkoriščam. Malo pri fotografiranju, malo pri sajenju rožic in urejanju vrta, malo pri kuhanju, malo pri krašenju pisarn (imamo sezonske okraske - hja, nismo mi samo tako!).
Svoje umetniške "ambicije" si občasno zadovoljim s pripravo slikic, kot je spodnja. :)
Ampak, tale uvod je napačen - glede na temo, ki sem jo začela danes predstaviti. Zadnjič sem z eno najboljših slovenskih zdravilk govorila od odnosih starši - otroci. Povedala je nekaj zelo zanimivega, tako s stališča odnosov, kot z energijskega vidika.
Kaj mora biti absolutno pravilo v odnosu med starši in otrokom? Da energija vedno teče naprej, nikoli nazaj, kot to poznamo v naravi. Najslabše je, ko otroci prevzamejo vlogo staršev: energija sicer teče naprej, vendar se položaj oseb zamenja. Moje mnenje je, da otroci morajo vedno ostati otroci, starši pa biti starši.
Mogoče še niste pogruntali, kaj ta "energija teče naprej" pomeni v praksi. To pomeni, da starši nimajo pravice zahtevati podpore otrok. S tem ne mislim na materialno in fizično pomoč (če otroci to želijo in zmorejo), ampak na čustveno in mentalno podporo.
Če starši pričakujejo, da jih bodo otroci energijsko hranili, vračali energijo, potem pride do nenaravnega stanja. Poglejte, kako je v naravi. A levinja, ko vzgoji mladega leva do samostojnosti in ta odide iz brloga, zahteva od njega, da ji nosi hrano, varuje, neguje? Seveda ne. Če levinja tega ne zmore sama, umre.
Kako je pri rastlinah? Ko želod pade z drevesa in začne kliti ter rasti v drevesce - ali hrast pričakuje od mlade sadike, da ga bo varovala (pred dežjem, mrazom)? Nikakor! Sta celo konkurenta za hranila in sonce.
Kaj lahko iz tega zaključimo? Starši otroke dobijo na posodo za določeno obdobje, potem pa jih morajo "spustiti" - na takšen ali drugačen način. Ker se to ne dogaja, pride do različnih anomalij, predvsem čustvenega izsiljevanja. Res neverjetno, kaj vse so (odrasli) otroci pripravljeni pretrpeti in požreti, da je mir, ali pa ker upajo, da bodo dobili vsaj nekaj starševske ljubezni. Predvsem pa trpijo in se ponižujejo zaradi dediščine. Kako žalostno, čista prostitucija.
Naravni tok energije med starši in otroci
Joooj, kako resnično in lepo povedano. Samo umetnost pa vam je res položena v zibelko! Lep, sončen in rožast vikend!
OdgovoriIzbriši