Na sončni Lisci z Melanio

Ta vikend je bil eden tistih, ko se je bilo treba odpeljati iz ljubljanske kotline - samo malo višje, pa je bilo sonca v izobilju. Izkoristila sem svoje sevniške zveze in se odpravila na lagoden pohod na Lisco. Seveda sem protestirala, da ne grem od vznožja, ampak iz izhodišča na zgodnji tretjini. Hoje je bilo za 40 minut - če vmes ne fotografiraš, piješ ingverjevega čaja, ne vzdihuješ nad soncem in snegom ...

Zgoraj me je pričakalo značilno vzdušje, ki vlada v vsaki slovenski koči: veseli ljudje, nekateri zaradi hormonov sreče, drugi zaradi alkohola. Hrana na Lisci je povprečna. Seveda imajo novo ponudbo v jedilnem listu: palačinko Melania. Ne, nisem je poskusila, boste morali kar priti sami na Lisco in se prepričati, kakšna je Melania, ko ugriznete vanjo.

Ko sem doma pregledovala fotografije, sem se spomnila na Ruth Podgornik Reš, kako nas je dražila s prelepimi fotografijami s svojih zimskih tur. Mi smo sedeli v službi, v megli ali oblakih, ona pa je objavila 30 zimskih fotografij - takšnih, kot so na razglednicah: nedotaknjen sneg, modro nebo, prekrasna pokrajina. Mislim, da so spodnje dober približek tistih njenih, samo narejene so 1000 metrov nižje, kot se je Ruth potikala. Še vedno jo pogrešam!