Stava o davčnih blagajnah

V medijih smo lahko prebrali: Teden dni pred uvedbo davčnih blagajn samo 10% zavezancev že izdaja račune z davčnimi blagajnami. Digitalna potrdila, ki so potrebna za komunikacijo med blagajno in FURS je dvignilo malo več kot 30% zavezancev.

Ko sem tole prebrala, sem najprej pomislila: super, smo med 10% "elito", ker davčne blagajne že uporabljamo. Za nas se tako ni veliko spremenilo, saj smo račune izdajali že do sedaj (hahaha), uporabljamo dober program in smo dovolj računalniško pismeni, da smo vse uredili sami.

Največji problem pri uvajanju davčnih blagajn, vsaj po mojem mnenju, bo nakup programa za pisanje računov. Nekateri so do sedaj za pisanje uporabljali kar word ali excell, po 1. 1. 2016 pa to ne bo šlo več. Torej bo treba sprejeti neko odločitev in plačati za program (tudi vzdrževanje in odpravo napak v 48 urah - zakonska zahteva).

Uvedba davčnih blagajn na nek način dela red med podjetniki. Res bo možna večja kontrola poslovanja, goljufije bodo težje izvedljive. Ne delam si utvar, ta veliki lopovi imajo že rešitve in bodo še naprej goljufali. Veliko podjetnikov pa bo prav zaradi davčnih blagajn moralo sprejeti neprijetno odločitev in zapreti firmo. Narobe sem napisala: ne zaradi davčnih blagajn, ampak zato, ker ne bodo mogli kriti dodatnih stroškov (internet, tiskalnik, program, vzdrževanje ...).

To, da 90% zavezancev teden dni pred obvezno uvedbo še ne uporablja davčnih blagajn, oziroma jih malo manj kot 70% sploh ni dvignilo certifikatov, je pa bilo za pričakovati. Klasičen pristop delovanja slovenskih podjetnikov - bomo že kako, bomo videli, kaj se bo zgodilo, pač januarja ne bom prejemal gotovine, saj drugi jih še tudi nimajo.

V tednu dni se da marsikaj urediti, ampak že sedaj je vsem jasno, da vseh 70.000 zavezancev po 1. 1. 2016 ne bo imelo urejenih davčnih blagajn. Lahko pa začnemo sprejemati stave, koliko odstotkov jih bo imelo. Kaj menite, več kot 50%?

Davčne blagajne? Sedaj je čas za zimske radosti!