Neznana mačka lovi Rudija

Včeraj, med osvajanjem Šmarne gore, sem izvedela, da so podgane pogost pojav. Bolj pogost, kot si pa mislimo. Slišala sem zgodbo o Rudiju, podgani, ki se je udomačila v neki ljubljanski tovarni - potem pa pojedla strup, se zavlekla v kanalizacijski jašek in tam umrla. Truplo je začelo smrdeti in kar nekaj truda je bilo potrebno, da so našli njene ostanke.

Že nekaj časa razmišljam, kaj naj naredim s svojim murgelskim Rudijem. Kot sem že poročala, se pri nas občasno pojavi velika, lepa in zdrava podgana, ki hodi jest ptičjo hrano. Bo spomladi odšla? Ali pa se bo naselila v lopi in "ustvarila" 100 malih Rudijev? Naj bom radikalna in končno pokličem podjetje za deratizacijo?

Prvi slikovni dokazi o obstoju murgelskega Rudija

Dodatno se je zapletlo, ko sem ta teden v skledi zagledala pomanjšano izvedbo Rudija - miško. Tudi lepo, zdravo in rejeno. Zdaj je dovolj, sem pomislila! Moj gandijevski del pa je pomislil: bi si lahko sposodila mačko, ki bi na "naraven" način polovila miš? Za podgano bi potrebovala divjo mačko ali tigra, tako je velika ...

Moje misli so bile uslišane in danes se je ob skledi s ptičjo hrano pojavila meni popolnoma neznana mačka. Velika, kosmata, rahlo divja - idealna za lov. Seveda voha ptiče in miši, zato je tudi prišla.

Mačka se je strateško postavila in čakala na miš ali ptiča (fotografirala sem skozi komarnike, zato je vidna mreža)

Potikala se je okrog sklede, se sprehajala po atriju in potem izginila. Hmmm, kje pa je? Verjetno je odšla domov na kosilo, kjer jo v skledi čaka velika porcija iz konzerve. Kaj bi se trudila z miškami!

Kje je malica?

Če že ni hrane, se bom pa malo posončila

Vseeno sem šla v atrij in previdno oprezala za morebitnimi ostanki mišjega trupla. Uf, dobro, nič nisem našla.

Potem pa sem bolje pogledala v lonec s travami in tam zagledala - mačko. Udobno se je namestila med moje trave, na toplo zemljo in malo dremala. Ti presneta mačka, pojdi ven iz mojih trav, sem si mislila! Saj veste, da so okrasne trave moje najljubše rožice, zato boste razumeli reakcijo.

Mačke nisem prepodila, sem jo pa fotografirala:

Bom jutri šla pogledat, kako poležana je trava, za danes je bilo dovolj stresa. 

Ata kos seveda ves čas nadzira dogajanje v "njegovem" atriju. Kriči na mačko, opozarja svojo ženkico in se razburja. Nadaljevanje sledi ...