Sem mislila, da bo danes težaven dan, pa ni tako. Všeč mi je celo vreme, čeprav imam rožice še vedno na vrtni mizi, kjer so celo pokrite, da jih ne zebe. Batate, koprive in koralna fuksija bodo v naslednjih dneh zanesljivo zmrznile, če jih ne bom zaščitila.
Ko tole pišem, si ata kos na ograji čisti perje, saj si je privoščil osvežilno kopel. Nimam pojma, kako opazi, kdaj mu v bazenček natočim čisto vodo ...
Misli so mi malo odtavale, namerava sem pisati o zasebnosti. Blogerji se s samocenzuro ukvarjamo čisto pri vsakem prispevku. Kje so meje, določimo sami. Včasih nas malo zanese, včasih smo preveč skrivnostni in zaprti. Če pišeš blog, se je treba pripraviti na takšne in drugačne reakcije.
Za pisanje bloga me je navdušila Ruth Podgornik Reš (pa za buče, rožice in tek). Bila je mojstrica pisanja, ki je znala pritegniti z besedilom in fotografijami. Veliko nam je povedala o svojem zasebnem življenju, hkrati pa je ostala dovolj zasebna - če bi nam na blogu zaupala vse svoje zgodbe, bi bili ... Ja, kaj bi bili? Presenečeni, navdušeni, šokirani, zaskrbljeni?
Na vsako akcijo obstaja reakcija, smo spoznali najkasneje pri Newtonovem zakonu. Kako bo nekdo drug reagiral, nimamo vpliva. In prav tega se v zadnjih mesecih pospešeno učim: ni moj problem, če so drugi "xy" (neumni, pohlepni, škodoželjni, neprijazni, sebični ...). Se mi zdi, da ženske na to pravilo zelo velikokrat pozabimo in najprej napademo same sebe. "Nisem bila dovolj hitra/previdna/pogumna/vztrajna!"
Samokritika je dobra zadeva, saj z njo izražamo svojo samokontrolo. Vendar je je ponavadi preveč, ker se nimamo dovolj rade. Zato vam predlagam, da se od moških naučimo nekaterih trikov. Na primer, kako si vzeti čas zase (v torek grem na nogomet, v petek pa igram tenis - tega ritma ne more nič omajati), kako si napolniti zaloge energije (najprej bom na vrtu eno uro bral knjigo, če bo zanimiva, še dlje, potem bom pa pokosil travo - saj ne bo nikamor pobegnila).
Zanimivo se mi zdi, kako znamo biti ženske v poslu organizirane in strukturirane, na "domačem terenu" pa na te sposobnosti pozabimo. Majhne spremembe v organizaciji vsakdanjega življenja nam lahko prinesejo velike koristi. Imele bomo več časa zase, bolj bomo spočite in srečne. Samokritika pa bo kar izhlapela, ko si bomo rekle: "Za vsakim dobrim konjem se dviga prah!"
Točno tako. Jaz sem se že pred leti odločila, da svojega časa in sebe več ne dam. Jasno sem dala vedeti, da si bom vsaki, ampah resnično prav vsaki dan vzela minimalno eno uro dneva zase in za svoj šport (čez vikend so to tudi 3, 4 ali 5 ur). In kaj se je zgodilo? Super je! Vsi sodelujemo in vsak naredi kolikor se le da, da kar najbolje izkoristimo čas vsak za svoj šport.
OdgovoriIzbrišiZato - ženske vzamite si čas zase! Doma vas ne bodo pogrešali in tudi umrl nebo nobeden od lakote, če nebo skuhano!
Res,Ruth nas je s pisanjem bloga spustila v svoj svet.mi pa njo v svoja srca.Sedaj sta s kužkom Dikom spet skupaj.Hvala tudi vam spoštovana Helena za delitev z nami.
OdgovoriIzbrišilp
Jelka
@Jelka: kaj se je zgodilo z Dikom? Pred tremi tedni sem še ga božala!!!
OdgovoriIzbrišiLP
Helena
Prebrala na blogu Pie in Miha.Žalostno.
OdgovoriIzbrišiJelka