Problem niso moje roke in noge

Kakšen odnos imate do ženskih dlak? Meni se zdi debata o poraščenosti vedno zelo zanimiva in sicer zato, ker so mnenja tako različna - tako pri moških, kot pri ženskah.

Vir / Avtor:  Lora Power, www.dnevnik.si, 13. oktober 2012

Na bolšjem sejmu ob Ljubljanici tudi tisto nedeljo ni bilo kaj prida privlačnega za mladeniča Simonovih let, razen kupa starih Playboyevih revij, ki so se z letnicami 1976 ali 1981 že uvrstile med antikvitete. Ko jih je hlastajoče prelistaval, da bi v čim krajšem času premeril čim več razgaljenih žensk, je presenečeno ugotovil: "Nobena ni pobrita!" Njegova domača zbirka namreč, stara komaj nekaj let, razkriva popolnoma drugačna telesa - brezdlaka od čela do pet.

Toda britje ženskih teles ni novodobna pogruntavščina, čeravno se je v zadnjih desetletjih (tudi po zaslugi pornografske industrije) razbohotilo v izjemno bogato branžo, katere globalni dobiček je lani presegel petindvajset milijard dolarjev.

"Dlake so znak moškosti," je za BBC povedala dr. Merran Toerien, sociologinja z univerze v Yorku, ki je svojo doktorsko disertacijo posvetila omenjeni temi. "Zgodovinsko ali medicinsko gledano, kot tudi v medijih, so dlake skoraj vedno povezane z moškimi. Zato je britje način ločevanja med spoloma."

Za prostitutke in kraljične

Prav zato so se brile že stare Egipčanke. Da bi bila njihova telesa gladka, torej lepa in skladna s higienskimi standardi elite, so si domislile mešanico olja in medu, ki so jo namazale na platnene trakove. Njihove navade so posnemali tako v Rimu kot Benetkah ali Indiji, pa ne le višji sloji, tudi prostitutke so se brile, da bi tako svojim klientom dokazale, da njihova mednožja ne skrivajo sramnih uši.

Tovrstne navade naj bi prišle v Evropo s križarji iz Palestine okoli leta 1096. Tuji običaj se je menda hitro prijel, gradovi v Angliji so se začeli ponašati s posebnimi sobami, namenjenimi britju dvornih dam, kar je bilo še posebej modno v srednjem veku, ko so si gospodične prizadevale, da bi bila njihova koža videti čim bolj bledikasta.

Takšnim norostim se je zoperstavila šele Katarina Medičejska, francoska kraljica, ki je svojim dvornim damam prepovedala britje, a brezdlako lepotičenje je ostalo priljubljeno med vladajočo kasto vse do vladavine kraljice Viktorije (1837-1901).

Pravzaprav se je kmalu razbohotilo tudi med manj privilegiranimi sloji, temu pa je botrovala industrijska revolucija oziroma izum britvice za enkratno uporabo, še bolj pa oglas, ki so ga maja 1915 natisnili v reviji Harper's Bazaar. Oblačila dvajsetih let prejšnjega stoletja so ženskam razkrila noge in roke, zato izdelki podjetja Gillette, Schick ali Wilkinson niso šli v promet le med moškimi, vse številčnejše so postajale tudi uporabnice tako imenovanega nežnejšega spola. Kot zatrjuje Christine Hope v knjigi Ženska telesa belk in ameriška kultura (Caucasian Female Body Hair and American culture), so le nekateri oglasi, podobni tistemu v Bazaarju, omenjali higieno, večina jih je stavila na modno muho. Sporočilo oglasa je bilo jasno: "Poletna oblačila in moderni ples zahtevajo odstranitev spornih dlak."

Smo obsedeni z dlakami?

Kot navaja BBC, si v Veliki Britaniji devetindevetdeset odstotkov žensk odstranjuje dlake pod pazduho, okoli mednožja in danke, na nogah, rokah. Podobne rezultate je podala tudi analiza podjetja Philips, vodilnega na področju prodaje pripomočkov za odstranjevanje nezaželenega; menda kar oseminsedemdeset odstotkov moških med opazovanjem žensk pravzaprav opreza za gladko, neporaščeno kožo, medtem ko to počne več kot polovica žensk. In vse to, jih priznava trideset in več odstotkov vprašanih, zato, da bi bile všeč nasprotnemu spolu.

"Z leti se je začelo na ženske dlake gledati kot na nekaj monstruoznega," pravi profesorica Stevi Jackson, vodja oddelka za ženske študije na univerzi v Yorku. "Odstranjevanje dlak pa je postalo vse bolj kruto. Gre za podrejanje standardom, in če temu ne sledite, ste videti neprivlačni in zanemarjeni."

Redke, ki si upajo v javnost z nepobritimi nogami ali pazduhami, pa so deležne še medijskega linča. Kot denimo Alicia Silverstone, ki si je drznila na otvoritev neke trgovine v Los Angelesu - nepobrita; pa Céline Dion, ki je tako zapuščena nastopila na koncertu v Tokiu. In najhujša kršiteljica med zvezdnicami, ameriška igralka Mo'Nique, ki je leta 2010 po oskarja za najboljšo stransko žensko vlogo prišla v čudoviti modri obleki modnega oblikovalca Tadashija Shojija s cvetjem v laseh in dlakami na nogah.

Ameriška javnost je bila šokirana in ogorčena. Še bolj kot tistikrat, ko se je Julia Roberts pojavila na premieri filma Notting Hill z nepobritimi pazduhami.

A Mo'Nique se ni pustila. "Nikoli si ne brijem nog," je zatrdila v intervjuju z Barbaro Walters, "ker je boleče, pa še mož me ima rajši poraščeno."

"Tudi nič kaj feministično ni, če se brijete," je na britanski nacionalni televiziji vzkliknila Emer O'Toole, osemindvajsetletna Irka, ki je o svojem neobičajnem eksperimentu - leto in pol se namreč ni brila - pisala blog. Odzivi na nov, neortodoksen način negovanja telesa so bili različni. "Ja, nekateri me gledajo, kot da sem iz 19. stoletja in so plačali krajcar, da bi si ogledali cirkus čudes. Včasih mimoidoči uperijo prst v moje noge in roke in se režijo. Ampak problem niso moje roke in noge."

"Težava je v družbi, ki nam diktira, kako moramo ravnati z dlakami," soglaša sociologinja Toerienova. "Ženskam ni dovoljeno, da bi živele s takšnimi telesi, kot so. In kar je še zanimivo, tudi moški so pod pritiskom, da morajo živeti skladno s temi pravili in odstraniti vse več in več dlak."

Brazgotine, pigmentacija

Zdravstvenih razlogov za tovrstno početje ni, trdi specialist dermatolog dr. med. Borut Žgavec (Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana), a tudi razlogov proti ne.

"Naših dlak je premalo, da bi bile s tega stališča pomembne. Pomembnejšo vlogo imajo le dlačice na nekaterih posebnih anatomskih lokacijah, in tam jih imajo tudi otroci, in sicer na obrveh in trepalnicah, kjer sodelujejo pri zaščiti oči, na lasišču, v nosnicah, kjer sodelujejo pri 'filtriranju' večjih delcev pri vdihanem zraku, podobno ščitijo dlačice vhod v zunanja sluhovoda."

"Dlačice sicer sodelujejo pri prenosu delikatnih taktilnih dražljajev," še pojasnjuje, saj z njihovo pomočjo hitro začutimo nežne mehanične dražljaje, denimo pristanek komarja. "Seveda igrajo dlake pomembno vlogo v medsocialnih stikih, osebni samopodobi, kulturnih značilnostih, sporočilih - moda, videz, ocena starosti, pripadnost, izraz nazorov…-, zato lahko po telesu dlačice odstranjujemo, ne da bi s tem z medicinskega stališča bistveno posegli v kvaliteto življenja ali zdravja."

Kaj pa morebitne poškodbe kože, ki jih lahko povzroči odstranjevanje? Kreme za britje, smole ali voski najpogosteje povzročajo vnetja kože, celo alergijski dermatitis, termični posegi pa lahko vodijo do opeklin, pojasnjuje dr. Žgavec. "Igelna, električna epilacija, elektroliza ali laserska epilacija pa so agresivnejše metode, in če niso strokovno opravljene, nosijo tudi večje tveganje za stranske učinke, kot so brazgotine ter pigmentacija na mestu dlačic."

"Toda ne pozabite," je na prednosti nebritja opozorila O'Toolova, "da opravljate nujno in pomembno delo izzivanja neumnega, samovoljnega, spolno opredeljenega sranja. In ko boste prispele v feministična nebesa, vas bosta tam pričakali Judith Butler in Simone de Beauvoir s steklenico penečega vina in organsko pitanim pečenim piščancem v družbi skupine Bikini Kill in celotne zasedbe Montyja Pythona. Res hočete zamuditi zabavo?"