S tržnice k Ruth in paradižnikom

Dragi Blog,

v zadnjem času sem te zelo zanemarjala. Ne bom ti še povedala, zakaj, ampak, enkrat kasneje se boš spomnil in razumel. Leto zmaja je res leto velikih sprememb in srčno upam, da bo kmalu mir. Samo do 22.12.2012 še moramo zdržati ...

Dopoldne sem se, kot skoraj vsako soboto, odpravila na tržnico. Malo je deževalo, vendar to nikogar ni motilo. Veliko je bilo turistov, pa tudi domačinov, ki so si obisk tržnice popestrili z različnimi degustacijami. Danes so se v okviru prireditve Vas v mestu predstavile različne kmetije. 

Ta prireditev je tradicionalna in na srečo so se organizatorji že malo utrudili, zato tokrat ni bilo narodnega ansambla, ki bi z jakostjo glasbe mučil bobniče razstavljavcev in obiskovalcev. Ponavadi je bila glasba tako glasna, da smo morali pri nakupih uporabljati pantomimo.

Poiskala sem stojnico gospe, ki večkrat pride in prinese zelo dober sadni kruh. Na splošno ga ne maram, njenega pa rada pojem in ne razmišljam o tem, da ima vsak grižljaj 500 kalorij. Iskala sem tudi stojnico primorske gospe, pri kateri sem zadnjič kupila božansko marmelado iz črnega grozdja. Marmelada je tako aromatična, da je naslednji dan nadišavljen tudi kakec ... Ni je bilo, so pa bili številni drugi kmetje, ki so ponujali svoje dobrote.

Zanimivo je, kako za dobro prodajo ni dovolj to, da kmetje prinesejo svoje izdelke in se postavijo za prodajni pult na stojnici. Razvajeni ljubljanski kupci potrebujejo dodatne informacije o izdelkih, biti že morajo nekaj posebnega, drugače jih ne kupijo. Razmišljala sem o tem, zakaj so nekatere stojnice tako slabo obiskane. Je kriva postavitev, slaba označenost, mrki pogledi kmetov, feng shui?

Zdi se mi, da je nakup izdelkov vedno slab. Celo na stojnicah s suho-mesnimi izdelki gre več klobas za degustacijo kot za prodajo. Kot sem povedala, kupci smo razvajeni. Prav sram me je postalo, ko sem na neki slabo obiskani stojnici zagledala dva osamljena lončka s čemažem in pomislila: "Tile ne bodo ničesar prodali!" S polic smo navajeni na več deset lončkov, dva nam pomenita ostanke, pomanjkljivo robo. Na njih bi morali napisati vsaj, da sta bila pobrana ob polni luni in sta napolnjena s kozmičnimi silami, ter 100% pomagata pri potenci. Grozne potrošniške misli, a ne?

Po kosilu sem se odpravila k Ruth Podgornik Reš. Potrebovala je moje zdravniške nasvete in izdelke. Če bodo pomagali, jih bova povedali tudi vam, če ne, bova molčali, ha ha. Ogledala sem si njeno novo stanovanje, ki si ga je letos poleti v kleti hiše uredila z Rajetom. Mladičem sta prepustila zgornjo nadstropje in mansardo, kar se mi strašno kul. Vsak ima svoj vhod in lahko živijo ločeno, ali skupaj, ko jim to paše.

Pri Ruth se je tudi poklicno veliko spremenilo, saj je njihovo vrtnarijo vzelo v najem podjetje Vrtko. Ravno danes je bil njen prvi delovni dan v novi službi, kar sva proslavili s klepetom, sadnim kruhom in z obiskom rastlinjaka s paradižniki. Današnjih fotografij nimam, imam pa jih z Paradižnikovega dneva, ki je bil pri njih 12.8.2012. Ruth me je takrat zagledala z velikim Nikonom in takoj določila za uradnega fotografa.

Objavljam nekaj fotografij, k poziranju sem "prisilila" predvsem domače:

Dolga vrsta paradižnikov, ki čakajo na ocenjevanje 

Babica Slavka in vnukinja Pia (mama in hči od Ruth) 

Veliko stresa in dela, pa vseeno nasmejana ... ja, Ruth, dobiš vse fotografije!

Sin Miha in njegova partnerica Nina sta profesionalno pozirala 

Raje je bil glavni pri prodaji bučk in strašno očarljiv 

Takšne drobne dekoracije naredijo paradižnikov dan še lepši 

Še en priden pomočnik, mislim, da je Piin fant Denis 

Mateja, sestra od Ruth, je bila glavna pri sokovih 

Miša Pušenjak je z nami delila odlične nasvete za vzgojo paradižnikov 

Nekateri pa so za dobro fotografijo pripravljeni splezati tudi tako visoko ...

 Obiskovalcev je bilo vedno več, mislim, da so jih našteli čez 500

Oropan rastlinjak, v katerem je zraslo okrog 80 sort paradižnika 

Po obrazih sodeč je ocenjevanje paradižnikov prav zabavno!