Življenje: Stres in otroci - nekdaj in danes

Ker sem danes operativno popolnoma nesposobna, sem delala druge stvari. Bila sem na treningu (če te nekdo preganja, še nekako gre) in kosilu s trenerjem, potem pa sem med nakupovanjem nožev razmišljala - primerjala sem življenje nekdaj in danes.

1. Naši predniki (recimo pred 20.000 leti) so imeli dosti več stresa kot mi. Beseda stres je postala že vsakodnevna fraza, za vse "krivimo" stres. Tudi jaz jamram, priznam, kako sem pod stresom in koliko ga je. Vendar so naši predniki imeli dosti bolj stresno življenje kot mi. Verjetno 100 krat bolj stresno, saj je na njih prežalo veliko nevarnosti. Vsak dan so oni ali njihovi sorodniki iz plemena doživeli nesrečo, smrt, bili napadeni, morali napadati ali bežati. Vsak dan so se morali potruditi za hrano in niso imeli bolnišnic. Niti predstavljati si ne moremo, kako stresno je bilo njihovo življenje.

Prepričana sem, da so tudi zaradi nenehnega stresa hitreje umirali, rane so se jim slabše celile, pa tudi njihove odločitve so bile zaradi stresnega življenja velikokrat napačne. Mogoče pa se motim. Mogoče so se pozimi spočili, naspali, umirili in napolnili baterije za ostale letne čase. Seveda, če so bile njihove shrambe polne!

Bi se morali tudi mi pozimi bolj umirjeno obnašati, v skladu z energijo narave, ki sedaj spi? Nam "veseli, praznični december" škoduje? Bi bilo bolje, da bi se ta mesec posvetili sebi?

Ubogi dedek mraz, koliko stresa je imel ...

2. Še nikoli se starši niso toliko ukvarjali z otroki, kot danes. Naši predniki so morali delati in se niso imeli časa posvečati svojim otrokom. Morali so iskati hrano, iti na lov in braniti pred sovražniki. Na otroke je pazila ostarela oseba iz plemena.

Danes se z otroki ukvarjajo starši, stari starši, vzgojitelji, učitelji, trenerji, pedagogi, psihologi, duhovniki. Otroci obiskujejo vrtec, šolo, krožke, treninge, glasbeno šolo ...

So današnji otroci zaradi nenehnega "predagoškega nadzora" srečnejši? So sposobnejši in pametnejši? Kaj bi se zgodilo, če bi se v naravni nesreči morali opreti na lastno pamet in ne na internet, pametne telefone, televizijo, facebook? Bi znali preživeti?

Takšna razmišljanja pogrešam pri naših politikih. V Švici in Nemčiji razmišljajo tudi na ta način, oziroma si vsaj "dovolijo" takšna razmišljanja. Mi pa očitno nimamo dovolj samozavesti, da bi si eden drugemu dovolili razmišljanja o "nestandardnih" temah. Ampak, se bomo morali naučiti, drugače bomo kot narod izumrli.