Obožujem Nergača! Ker zna pisati (slovnično, slogovno), ker svoja "nerganja" vedno argumentira, ker je duhovit in močan (negativnih komentarjev ne briše, kot jaz). In ima psa - velik plus. Njegovi članki so strukturirani in natančni.
V njegovem blogu vedno najdemo prispevke o aktualnih temah, kar meni ne uspeva vedno. Zamudim s svojim komentarjem o referendumih, političnih dogajanjih, Patriji, zdravstveni reformi ... Nergač je vedno na tekočem s temami v svojem blogu, mogoče tudi zato, ker je novinar.
V sredo je objavil prispevek o trošarinah na sladko in mastno hrano. Preberite ga, vse je napisal (dele besedila sem poudarila jaz):
Za bajsije bo poskrbela država
Ko sem hodil v malo šolo, je bilo po moji oceni na sto otrok predebelih mogoče pet do največ osem otrok. Če seveda niso bili bullyji, kar je bilo zelo verjetno, smo se iz njih norčevali. Moje opažanje, da je malih debeluščkov čedalje več, je podprto tudi z mnogimi raziskavami. Debeluhov je toliko, da se iz njih verjetno sploh ne delajo več norca, saj niso nič drugačni, nasprotno, povprečni so. Zadnjič sem sedel zraven mozoljastega, po mojem vsaj dvajset kilogramov pretežkega pubertetnika. Tudi mama je debela, ampak to je njen problem, njena odločitev, četudi nezavedna. Problematično je, da kaj takega narediš otroku. Ali psu, na primer. Meni bi bilo nerodno imeti tudi predebelega psa, kaj šele otroka. Ne zaradi debelosti same po sebi kot pojave, ampak ker je to očiten znak nepravilne vzgoje in slabe prehrane, zaradi katere bo imel otrok težave vse življenje. Ne samo zdravstvene. Konec koncev je tudi dokazano, da lepi (torej glede na vzpostavljene kriterije lepote – če se z njimi strinjamo ali, ne, takšni pač so! – vitki) ljudje lažje krmarijo skozi življenje.
Ampak če je otrok tako srečen!
Seveda je srečen, saj vsi radi dobro jemo in pijemo! In očitno radi tudi permisivno vzgajamo otroke, ki jim vrhunec kulinarike predstavljajo McDonald’s, kokakola, čokolade in čips. Tukaj so potem še stare mame in očetje, ki jim, tudi na skrivaj, podarjajo sladkarije, ker se otrokom očitno ne znajo prikupiti na primernejši način. Tako je seveda najbolj preprosto. Isto počnejo s psi.
Pubertetni debeluh, o katerem govorim, je po eni uri postal žejen, zato je v naslednje pol ure do dna spraznil pollitrsko plastenko ledenega čaja. Zaužil je med 150 in 200 kalorijami kar je recimo desetina potrebnega dnevnega vnosa oziroma količina, ki jo ob nizko intenzivni vadbi kot je hoja porabimo šele po dvajsetih minutah. Zaradi njegovega videza domnevam, da mali seveda zaužije še marsikaj in prav je tako – ampak osnova zdravega življenja je, da se ne nalivaš s sladkanimi pijačami!
Primeri kot je zgornji dokazujejo, da so ljudje, ne samo Slovenci, marsikje je še huje, neosveščeni in da bi bilo določena živila s stališča varovanja zdravja najbolje kar prepovedat. Jaz res težko gledam te male debeluhe, ker je jasno, da so za prekomerno težo odgovorni predvsem starši.
Nič nimam proti trošarinam na tobak in na alkohol, zaradi mene lahko te trošarine tudi drastično dvignejo, saj je konec koncev nesprejemljivo, da so v Sloveniji alkoholne pijače cenejše od brezalkoholnih. Naravnost idiotsko pa je uvajat trošarine na sladkarije, sladke pijače, čips in drugo svinjarijo in pri tem mi je popolnoma vseeno, da imajo podobne rešitve menda tudi v nekaterih drugih državah. Seveda je res, da majhna konzumacija tobaka in alkoholnih pijač telesu ne škodi bistveno oziroma da imajo praktično vse sestavine vina – razen alkohol – na telo pozitivne učinke. Alkoholne pijače in tobačni izdelki vsebujejo tisto sestavino, ki je sama po sebi strup – kar sladkorji ali maščobe pač niso, saj so za delovanje telesa nujne.
Da bi v naši zafurani državi prilive iz trošarin usmerili v subvencioniranje zdrave prehrane, da bi po drugi strani ceneje kupovali sadje, zelenjavo, ekološko ali integrirano pridelane izdelke in, bognedaj, mleko iz mlekomatov, je utopično. Da bi naša država nagrajevala? Hohoho!
Minister Marušič sicer lahko natolcuje o programih, s katerimi bodo skrbeli za bolj zdravo življenje davkoplačevalcev, ampak tudi če misli zares, on ne bo več dolgo minister in konec koncev je ta obljuba meglena. Kolikor jaz poznam te lumpe, bodo verjetno natisnili nekaj plakatov s slogani v stilu “maščobe NE zelenjava DA” in izdali nekaj brošur, s katerimi se bomo kratkočasili v ambulantnih čakalnicah, ostalo bodo pa zapravili po principu slabih gospodarjev, pri čemer seveda ni nujno, da bodo zapravljali za zdravstvo.
Zanima me, kaj to pomeni za gostilničarje ali celo kmete z dopolnilno turistično dejavnostjo. Kdo in ali sploh bo dejansko finančno bremenjen zaradi trošarin na pečenice ali jabolčne štrudle ali breskove sokove domače pridelave? Absurd je v tem, da so sicer mastne domače klobase ali sicer sladki domači štrudli in sokovi brez dvoma bolj zdravi od živil s posnetimi maščobami in brez sladkorja, ki so uničena v procesu predelave. Koliko bo znašala trošarina na Coca Colo Zero, ki je menda brez sladkorja, a se verjetno vsi strinjamo, da je nezdrava svinjarija, ki v nekaj dneh razžre lakiran pleh.
Nerealno je domnevati, da gre pri uvajanju trošarin na tako imenovano nezdravo hrano za skrb za zdravstveno dobrobit državljanov. Trošarine na nekaj, kar je življenjska nuja, so še eden v vrsti ukrepov za zajebavanje davkoplačevalcev, ki debeli niso zato, ker je nezdrava hrana poceni, ampak zaradi neosveščenosti, lenobe ali hedonizma. Trošarine ne bodo zmanjšale števila debeluhov, kot trošarine tudi ne zmanjšajo števila kadilcev in pijancev.
Da skokovito narašča število telebanov, ne skrbi nikogar.
Še najmanj politike, seveda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar