Delo: Negativni vpliv Facebooka na delovno storilnost

V visokotehnološki družbi, kjer so vsa delovna mesta opremljena z računalnikom, kopico programske opreme ter dostopom do različnih storitev v takoimenovanih oblakih, je vedno težje obvladovati delovno okolje in zaposlene.

Razvoj najnovejših spletnih storitev, ki uporabnike usmerjajo v intenzivno uporabo vpliva na porabo prostega in delovnega časa. Številne študije, raziskave in analize kažejo, da se družba zaradi spletnih socialnih mrež spreminja, da se spreminjajo tudi ljudje. Socialne mreže nudijo veliko prednosti, toda le ob zmerni in razumni namenski uporabi. Vse drugo predstavlja potencialno nevarnost za posameznika in njegovo okolje.

Profesor B.J. Fogg iz univerze Stanford, ki je pionir na področju Facebook psihologije pravi: »Ko se je pojavil Facebook sem bil razvijalec programske opreme. Zelo me je šokiralo kakšna je bila nova oblika masovnega medsebojnega prepričevanja, ki jo je prinesel Facebook.«. S fenomenom Facebook so se na univerzi pričeli intenzivno ukvarjati in rezultat so povzetki raziskave z naslovom »The Psychology of Facebook: Persuasion in a Social Network«. Alex Jorda, iz iste univerze je ugotovil, da so socialne mreže anti-socialno orodje, ki povzroča ljudi žalostne in izgubljene. Opazil je, da se ljudje, ki so na Facebook-u, počutijo še posebej nesrečne glede sebe, ko se prijavijo na spletno stran in gledajo lepe fotografije drugih, popolne osebne predstavitvene podatke, sporočila o lepih dogodkih in aktivnostih: »Večina je prepričana, da imajo drugi popolno življenje.«

Ko so na drugi univerzi raziskovali stranske učinke Facebook-a so med rednimi uporabniki zaznali pojav bolezni prokrastrinacija, katere značilnost je, da se obveznosti neprestano odlagajo brez razloga, čeprav bi se lahko opravile takoj. Globji razlogi pojava prokrastrinacije izvirajo v pojavih anksioznosti, nizkih pričakovanj, itd. ki jih nekoristna potrata časa na internetu in napačne predstave o svetu in ljudeh močno vzpodbujajo.

Kako ti pojavi vplivajo na posameznika v delovnem okolju?

Pri Wired magazine so objavili dve študiji, eno od Nucleus Research, ki razkriva da Facebook zmanjšuje produktivnost za vsaj 1,5% in drugo od Morse, ki ugotavlja, da uporaba socialnih mrež britanska podjetja stane vsaj 2,2 milijarde dolarjev letno. Pri vodilnem podjetju za varnost podatkov Sophos v »Security threat report 2010« ugotavljajo, da socialne mreže predstavljajo največje varnostno tveganje za podatke podjetja. Porast napadov na podjetja preko socialnih mrež je naraslo v tem letu za 70%. Pri tem je resnično problematično, da več kot polovica »spama« preko socialnih mrež vsebuje nevarno programsko kodo za napad na varnost informacij.

Še bolj zaskrbljujoči so podatki o motenju in koncentraciji na delovnem mestu, kjer v študij Harmon.ie ugotavljajo, da je 60% motilnih dejavnikov povezanih s socialnimi mrežami, IM-i, SMS, ipd. 45% zaposlenih dela v povprečju 15 minut ali manj, ko so vsaj enkrat zmoteni in kar 53% jih dnevno porabi vsaj uro časa za motilne dejavnike, ki z delom nimajo povezave.

Ameriška zaposlitvena agencija Robert Half Technology je v svoji raziskavi ugotovila, da 54% ameriških podjetij zaposlenim blokira dostop do Facebooka, Twitterja ter ostalih socialnih mrež, nadaljnih 19% jih dovoli uporabo le v poslovne namene.

Bolj, ko gremo iz razvitega sveta v manj korporativna okolja, kjer je obvladovanje poslovnih procesov, vodenje podjetij in ljudi, skrb za dobiček pod manjšim pritiskom lastnikov in borznih analitikov, bolj izraženi in pogostejši so ti pojavi. Zato lahko ocenimo, da je stanje pri nas verjetno še slabše.

Nekaj predlogov kako lahko podjetje zavaruje svoje interese pred negativnimi pojavi virtualne socializacije:

•Informatiki naj na strežniku zaprejo dostop do strani Facebook, Twitter, Gmail ipd.

•Za sporočanje uporabite orodja, ki se uporabljajo v poslovnem namene (npr. Skype).

•V podjetju v okviru pravil obnašanja, kodeksov, ISO 9k itd. zapišite nesprejemljivost porabe delovnega časa za klepetanje, sporočanje in druge aktivnosti v okviru spletnih socialni mrež.

•Najbolj aktivne uporabnike preusmerite v aktivnosti za korist vašega podjetja (oglaševanje, lastna skupina na socialnih omrežjih, obveščanje strank preko Facebook, itd.).

Vir: http://www.finance.si/blog/18/894