Kratko reportažo sem pripravila, kakšno je stanje na mojem ranču sredi aprila. Na tem mojem ranču je veliko "limon", tako da non-stop kuham "limonado" ... Niti enega projekta ne morem narediti normalno, ker mi nagaja zemlja (nizek pH), veter, konfiguracija terena ali kaj drugega. Ampak, veliko se naučim, saj moram obstoječe prakse spremeniti ali prilagoditi za mojo situacijo.
Na tem mestu sem želela posaditi nekaj gabrov in drugih rastlin, da bi ustvarila naravno mejo med parkiriščem in hišo. Lega je vzhod - jugovzhod, torej primerna za marsikatero rastlino. Ampak .... Ko sem začela kopati, sem po cca. 20 cm naletela na trda tla, originalno kamenino, ki je z lopato ne morem razbiti. Zato sem z dvema starima sohama naredila dvignjeno gredo. Nasula sem kokosova vlakna, zemljo, silikatni pesek in konjske pelete. Gabri so se odlično prijeli, zato sem vmes posadila praproti, ruj in lonicere nitida maigrun (samo do jeseni, da si sadike opomorejo). Navpični koli so za senco, saj gabri letos ne bodo več rasli v višino.
Pogled s ptičje perspektive - dodala sem še več kolov.
Lui počasi spoznava ranč in postaja vedno bolj suveren. Namesto, da bi ležal na kavču in počival, želi biti zunaj in mi "pomagati". Za slepega psa je to kar izziv, saj so motika, samokolnica, vreče z zemljo, sadike, zalivalka in podobno, vsak dan na drugi poziciji. Ve, da mora biti 2 do 3 metre od mene, da me ne ovira oz. da se ne poškoduje. Zelo rad se uleže na travo in počiva.
Nova pridobitev: fotinija.
Jesensko-zimska zasaditev je dobro preživela veter in sneg. Imam že ideje, kaj bom posadila za poletje.
To je zemeljski "rogljiček" številka 1. S številkami svojim pomočnikom najlažje povem, kje naj kaj naredijo. Rogljički so nastali iz zemlje, ki je bila viška zaradi izkopa ceste. Približno 140 kubičnih metrov smo morali razporediti. Moja ideja z rogljički je bila, da s svojo obliko zadržijo vodo, ki se zliva s ceste proti robu parcele. Zaenkrat kaže dobro. Je pa ta zemlja "mrtva", zato jo z različnimi ukrepi oživljam. Npr. ves odkos trave gre na rogljičke.
To je pa nov ambrovec, ampak s pisanimi listi. Obožujem ga! Le kakšne liste bo imel v jeseni???
Tukaj se lepo vidi, da je v sadilni jami druga zemlja, z originalno pa sem naredila obroč, ki zadržuje vodo. Če je nagib terena velik, je obroč v obliki podkve, da se voda zliva v njega. Vsi grmi in drevesa so na ta obroč dobili sekance, kot zastirko. Čudovito funkcionira.
Posadila sem 12 sadnih dreves, vse na čim manjših podlagah - ker sem stara in ne bom mogla čez 10 let plezati po 8 metrov visokem sadnem drevesu. Razen, če bi si omislila mladega ljubimca ... hmmm, le zakaj nisem na to prej pomislila ... :)
Eden izmed krasnih pogledov. Ptiče hranim že celo zimo in sicer z dvema krmilnicama. Upam, da mi bodo pomagali pri uničevanju škodljivcev.
Moj pomočnik št. 2 kosil travo, zato sem morala vso orodje pospraviti v notranjost teh gigantskih dvignjenih gred. To je bil prvotno rogljiček, ki pa sem ga spremenila v gredo. Zemlja je ilovnata in brez humusa, zato sem na dvignjeni gredi naredila še gomile. v sadilne jame je šla običajna mešanica kupljene zemlje, kokovita, peska in terra prete. Plan je, da s pomočjo kompostiranja in zelenega gnojenja vso gredo napolnim s kakovostno zemljo.
Na sliki lahko vidite kmečkega psa Luia ... in moj sedež, ki sem ga naredila iz kamnov - ki sem jih našla v rogljičkih ... Čista permakultura, nič ne zavržemo. V ozadju so ameriške borovnice z debelim slojem sekancev iz smrekovih iglic, ki ima kisel pH. Ti sekanci so tudi super vpojni. Priporočam.
Kar 6 vrst sekancev lahko kupite pri Albertu, Naravna kmetija Tomšič. Poiščite na FB: https://www.facebook.com/profile.php?id=100069226839389
Posadila sem tudi tri trse jedilnega grozdja. Moj pomočnik mi je s svedrom izvrtal takšno luknjo, premera 30 cm, nato pa sadilno jamo zapolnim s svojo mešanico, ki vsebuje humus in hranila.
Pogled proti jugozahodu. Na desni rastejo ogromni kostanji, jaz sem pa posadila še nekaj gabrov, kot zaščito pred vetrom.
Se nadaljuje ... brez skrbi.
