V naši družini k "žegnu" ponavadi odnesemo ob 17. uri. Letos smo se do 16. 3o potikali po Babjem Ložiču in nato v ekspresnih 10 minutah pripravili košaro za blagoslov. Mama in Dominik sta še na jajca lepila nalepke, da bodo pod prtičkom ja lepe. Ker je od maminega stanovanja do cerkve samo 5 minut hoje, sva z Dominikom še malo počivala na kavču.
Deset minut do petih sva se odpravila proti cerkvi. Že na poti do tja nama je bilo jasno, da bova zamudila. Na ulici sva bila namreč sama. Mamina ura v dnevni sobi očitno krepko zamuja, zato sva v cerkev prišla s 5 minutno zamudo - ravno v tistem trenutku, ko je župnik oznanil blagoslov jedi. Po 2,5 minutah je bilo vsega konec in smo šli domov. V Nemčiji žegnanja ne poznajo, vendar je moj ljubi mož strašno navdušen nad dolžino obreda in rad odnese košaro v ljutomersko cerkev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar