Po petnajstih letih sva z možem zopet v Dalmaciji. Veliko se je spremenilo, veliko ostalo isto. Ker je v tem hotelu internet zelo drag, v naslednjem hotelu pa bo brezplačen, bo ta teden blog bolj sameval.
Pripravila sem osnutek za prispevek o spanju, ki ga bom objavila v naslednjih dneh. Mislim, da bo zelo zanimiv, saj tudi na spanje vpliva veliko dejavnikov.
Naj povem, da ponoči spiva z zaprtimi balkonskimi vrati in ob klimatski napravi. Ni šlo drugače. Oh, kako sovražim takšen dopust. Upam, da bo v Dubrovniku bolje.
Na plaži je največ Čehov, pa tudi številne druge narodnosti so zastopane, tako da je vzdrušje zelo mednarodno. Plaža je čudovita (Makarska Riviera), voda fantastična, sence dovolj. Nehote pa se vsiljuje kritična primerjava med destinacijami v Egiptu, Španiji, Turčiji in Tuniziji. Hrvati gladko izgubijo.
Najbolj me motijo zadeve, ki bi jih lahko uredili takoj naslednji dan. Na primer prepovedali sobaricam, da bi že ob 7.30 uri začele pospravljati sobe. Pri tem glasno govorijo in se obnašajo, kot da bi bile same. V Tuniziji se sobarji prikažejo ob 9. uri, delajo samostojno in končajo ob 17. uri. Druga stvar, na primer, so juhe. V hotelu in (še) nobeni restavraciji nisem videla juhe, ki ne bi bila iz vrečke. Kakšna sramota za kuharje, ki ne znajo skuhati poštene juhe. In še 1001 malenkost, ki bi naredile bivanje turistov prijetnejše. Ampak, nas nihče ne vpraša ...
Vreme je za izlete in fotografiranje popolnoma neprimerno. Vroče, vroče, vroče. Dalmacijo bova ponovno obiskala aprila ali maja in si ogledala vse, kar naju zanima.
Ni komentarjev:
Objavite komentar