Nimam pojma, kdaj in če sploh bodo kosi zopet poiskali gostoljubje, zato sem že malo preuredila balkon in ga naredila uporabnega za uživanje. Mreža je ostala, prav tako gnezdo in obešanka, vse v duhu socialističnega gesla "Bodimo pripravljeni, kot da bo sto let mir, ali pa že jutri vojna!" ...
Še to: na zelenici pri bloku sem videla, da je mladička v oskrbo prevzel ata kos, kar sem že predvidevala. Kosovka si mora odpočiti od vseh teh naporov v zadnjih nekaj tednih. Mladiček je neverjetno simpatičen; nekaj časa sta me s samčkom gledala in mislim, da tudi prepoznala, potem pa mu je ata dal znak in je odletel na varno na nižje drevo.
Kupila sem nov širokokotni objektiv, ki ga bom največ uporabljala na balkonu in za projekte. Danes ga grem iskat, jutri, ko bo manj sonca, pa ga bom preiskusila. S širokokotnim objektivom lahko namreč zajamemo širši zorni kot kot ga vidi oko, zato je nepogrešljiv pri fotografiranju notranjosti (nepremičninske agencije ga uporabljajo), arhitekture in pokrajine.
Včeraj sem bila v družbi dveh Nemcev, Irca in Madžarke. Vsi, razen enega Nemca, živijo v Sloveniji. Bili smo v Blejskem Vintgarju in na Bledu - tipični turisti, torej. No, skoraj! V Vintgarju se nismo vrnili po isti poti, ampak naredili krožni izlet preko Sv. Katarine in se imeli prav lepo.
Dan smo končali v gostilni Lectar (Radovljica), ki si je prislužila samo 2G. Moji prijatelji (pridružila sta se nam še Italijan in Slovenka) so si bili namreč enotni, da bi bila idealna kulinarična ocenjevalka. Enote ne bi bile zvezdice ali točke, temveč "von Golenhofen" oziroma krajše G. Možnih bi bilo največ 5G, pa tudi ocene minus G. G-ji bi postali strah in trepet slovenske gastronomije, JB pa je že imel idejo, kako bi z G-ji tudi zaslužili.
Ker se nobeden ne želi izpostavljati, jaz pa to čisto razumem, sem jim obljubila, da njihovih fotografij ne bom objavila na blogu, čeprav so nekatere res simpatične. Izbor nevtralnih fotografij je tukaj:
Blejski Vintgar je idealen za osvežitev v toplih poletnih dneh
Na nekaterih odsekih je voda zelo deroča
Potem pa se prikažejo tulmuni s smaragdno barvo vode, ki bi jih lahko gledala ure in ure
Vračali smo se preko Sv. Katarine
Tole pa je restavracija pred vhodom v Vintgar, ki pa še ni dobila ocene po lestvici "von Golenhofen"
Na Bledu smo, seveda, pojedli slaščico grmado. Eno porcijo si je razdelilo 5 ljudi, zato naše glivice niso bile preveč zadovoljne ...
Vedno lep motiv za fotografiranje so pletne
In še poletni pogled na center Bleda
Malo turistične romantike
In kot pravi turisti smo spili pijačo na najlepši in največji terasi na tem delu Blejskega jezera
Večerjo smo pojedli v gostilni Lectar v Radovljici, ki si pa je prislužila samo 2G
Ena izmed boljših jedi ta večer je bila domača pašteta
Pri glavni jedi je bilo meso v redu, priloge in solate pa so dobile ocene -G
In seveda, za konec, gibanica, ki ni narejena po zaščitenem receptu, zato je izgubila pridevnik prekmurska. Počakajmo še nekaj let in podjetni Gorenjci bodo prodajali gorenjsko gibanico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar