Zdravje: Je kdo depresiven?

Sicer danes sije sonce, vendar smo lahko v prejšnjih deževnih dneh kaj hitro postali depresivni. Kako si pomagati? (Med tem težkim besedilom so bolj optimistične fotografije iz včerajšnjega potepanja po Arboretumu Volčji potok)

Depresije v tradicionalni kitajski medicini uvrščamo v element les. Torej jih moramo premagati z elementom ogenj ali kovino. Ta zadnja možnost je lahko bolj naporna, saj kovina "obdela" les. Sem spada tudi ritmično delovanje (na primer, vsak dan vstanem ob 7 uri in grem na sprehod) in načrtovanje (do septembra bom za polovico zmanjšal število antidepresivov). Element ogenj pa deluje navzven - moramo iti v družbo, na izlet, se zanimati za svet izven nas.

Obstaja pa zelo zanimiva zgodba iz kitajske zgodovine, kako je bil cesar močno depresiven, pa ga nihče ni znal pozdraviti. Po dolgem iskanju se je pojavil možakar, ki je rekel, da bo pozdravil cesarja, ampak ga bo cesar po tem dal ubiti. Nikakor, hvaležni ti bomo vsi, so ga tolažili cesarjevi svetovalci. Tudi cesar osebno mu je obljubil, da se mu ne bo nič zgodilo.

Konec zgodbe pa je takšen: možakar je cesarja tako dolgo provociral z različnimi izjavami, da se je le-ta močno razjezil. Tako močno, da je dal možakarja ubiti. Za ozdravitev cesarjeve depresije pa je ja vredno eno življenje, a ne?

Pred kratkim sem prebrala knjigo Jej, moli, ljubi, avtorice Elisabeth Gilbert. Zelo mi je bila všeč, še posebej prvi del o Italiji in tretji o Indoneziji. V drugem opisuje Indijo in to ni dežela, ki bi me pritegnila.

Pisateljica je bila več let depresivna. Preiskusila se je je znebiti na različne načine, na koncu ji je uspelo.

Takole razmišlja o depresijah:

"Svoje depresije sem se lotila, kot bi bil boj za moje življenje, kar, seveda, je tudi bil. Postala sem učenka svoje lastne depresivne izkušnje, poskušala sem najti in odpraviti njene vzroke.

Kaj je bilo bistvo vsega tega obupa? Je bilo psihološko? (Krivda mame in očeta?) Je bilo samo začasno »slabo« obdobje v mojem življenju? (Ko se bo končala ločitev, se bo z njo končala tudi depresija?) Je bilo genetsko? (Melanholija, z različnimi imeni, je bila v moji družini generacije, skupaj s svojim žalostnim ženinom alkoholizmom.)

Je bilo družbeno? (Je to samo ostanek postfeministične ameriške karieristke, ki skuša najti ravnovesje v tem vse bolj stresnem in odtujenem urbanem svetu?) Je bilo astrološko? (Sem tako žalostna, ker sem rak s tanko kožo, ki mu vladata nestabilna dvojčka?) Je bilo umetniško? (Ali ni tako, da kreativni ljudje vedno trpimo za depresijo, ker smo tako neizmerno občutljivi in posebni?)

Je bilo evolucijsko? (Ali v sebi nosim ostanke panike, ki izhaja iz dejstva, da se je moja vrsta tisočletja borila za obstanek v tem krutem svetu?) Je bilo posledica karme? (So bili vsi ti krči žalosti le posledica slabega obnašanja v prejšnjih življenjih, zadnja ovira pred osvoboditvijo?) Je bilo hormonsko? Prehransko? Filozofsko? Posledica letnih časov? Okolja? Sem se vključevala v vesoljno hrepenenje po Bogu?

Je bilo v meni kemijsko neravnovesje? Ali me je samo moral kdo položiti?"