Včeraj sem do konca prebrala nekaj časopisov in v Objektivu (Dnevnikova sobotna priloga) od 13.6.2009 zasledila intervju z Leopoldino Plut Pregelj. Gospa je Slovenka, ki pa že od leta 1980 živi v ZDA. Veliko je poučevala in napisala nekaj knjig o pedagogiki; zadnjo z naslovom Moč učnega pogovora, ki jo je napisala s slovensko pedagoginjo dr. Barico Marentič Požarnik, je pred kratkim predstavila v Sloveniji.
Kaj pravi Leopoldina Plut Pregelj: "Učence in dijake bi radi naučili čim več, pozabljamo pa, da znanje, ki ni razumljeno in osmišljeno, rado izpuhti, in da šola, ki nima pravega stika z dejanskim življenjem, ne more biti uspešna."
Med branjem intervjuja sem se spomnila na moje pomisleke o smiselnosti učne snovi v četrtem razredu. Prijateljica mi je namreč povedala, da se je morala njena hči naučiti na pamet vse anatomske dele ušesa. V četrtem razredu, pri starosti devet let!
To smo mi morali znati v sedmem razredu oziroma sedanjem osmem razredu, pa še takrat je bilo takšno znanje bolj ali manj neuporabno. Smo bili zaradi tega bolj iznajdljivi, strpni, zadovoljni, prijazni in zdravi?
Celoten intervju s pedagoginjo si lahko preberete tukaj, objavljam pa samo, za mene, najbolj zanimivi dogovor:
V: O kom največ povedo ugotovitve v uvodu omenjene raziskave: o študentih, o šoli ali o učiteljih?
"O vseh veliko povedo. Najprej o študentih oziroma dijakih, ki imajo zelo krhko znanje, ki ga niso osmislili; ko so se o teh stvareh učili, se jim najbrž niso zdele pomembne. Naučili so se jih le do stopnje, da so lahko o njih govorili na izpitu, in jih nato pozabili. Moram pa takoj povedati, da ti podatki niso značilni samo za Slovenijo. Pred leti je prof. Howard Gardner raziskoval razumevanje naravoslovnih pojavov pri študentih na elitnem Harvardu, in sicer pri tistih, ki so bili uspešni dijaki v srednjih šolah, na univerzi pa niso študirali naravoslovja. Ugotovil je, da je bilo njihovo razumevanje naivno, na stopnji predšolskih otrok. Njihovo znanje je bilo samo za izpit, učne snovi niso skratka nikoli zares razumeli in osmislili. Do podobnih ugotovitev je v Sloveniji prišla tudi prof. Požarnikova. Gre pa seveda tudi za problem učiteljev in celotnega šolskega sistema. Učence oziroma dijake bi radi naučili čim več, ob tem pa nas manj zanima, ali so to zares razumeli in ponotranjili. Alfred Whitehead, britanski filozof in pedagog, je že v dvajsetih letih 20. stoletja napisal, da bi morali učne vsebine zelo pazljivo izbirati, in tisto, kar bi izbrali, poučevati v globino. Tega še vedno ne počnemo."
Ni komentarjev:
Objavite komentar