Še vedno sem vsak dan navdušena, kako hitro rase. Kot dokaz, včerajšnja fotografija:
Fotografirala sem že pozno zvečer, ko je bilo malo svetlobe. Kljub temu mi je od 10 fotografij ena uspela - ljubim moj super fotoaparat Nikon! Če boste povečali sliko, boste lahko videli celo trepalnice.
Pri mojem pospravljanju balkona je ata kos zopet pazil na mladička. Uspelo mi je posneti njegov pristanek na gnezdo. Mladi kos je mislil, da mu je očka prinesel hrano, zato je na široko odprl kljun.
Takšna pa je bila zasaditev na okenski polici balkona lansko leto. Nič kaj dobra kombinacija, ki je zasedla veliko prostora in nam jemala svetlobo v dnevni sobi. Zato je letos na okenski polici bolj malo rož.
Še nekaj o kuhanju marmelade:
Včeraj na tržnici so imeli fantastične marelice, zato sva se z Dominikom odločila, da bova po treh letih zopet skuhala marmelado. Marelična marmelada je zelo hitro narejena, ker je potrebno marelice samo oprati in izkoščičiti. Kupila sva 5 kg marelic, ki so očiščene tehtale 3,8 kg.
Uporabila sva 1,5 kg eko sladkorja in 3,5 vrečke s pektinom. Razmerja sva dobro zadela, zato je marmelada ravno prav črvsta, aromatična, sladka in malo kisla, kot se za marelično marmelado spodobi.
Ponavadi polovico marmelade podariva, ostalo polovico pa pojeva v dveh letih. Pa ne, da ne bi marala marmelade, samo zavedava se, kako močno sladkor zakisa. Nič ne bi pomagalo, če bi uporabila rjavi sladkor ali fruktozo, oboje zakisa telo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar