V dvoje je razstrupljanje lepše!

Praznike sem izkoristila za 5-dnevno razstrupljanje s sokovi. Že nekaj časa sem ga napovedovala svojemu partnerju - revček je imel na izbiro samo to, da sodeluje pri razstrupljanju, ali pa sam sedi doma (ne živiva skupaj), oziroma hodi na obiske k sorodnikom in se masti s hrano ...

Odločil se je za mini post, ki ga sama raje imenujem razstrupljanje. Zakaj? Nisva vzela grenke soli in pošteno očistila črevesje, kot se na začetku vsakega posta mora. Oba sva imela nekaj dni prej težave s črevesjem in že malo vzdraženo sluznico, zato sem se bala, da bo grenka sol samo poslabšala situacijo in povzročila nova vnetja.

Sem pa dragega opozorila, da bova grenko sol vzela takoj, ko zjutraj ne bova šla na veliko potrebo. To se ni zgodilo. Zakaj? Po moji teoriji zato, ker sveže stisnjenih sokov nisva precedila, ampak so v njih bili še koščki sadja in zelenjave. Ti koščki so spodbudili prebavo in peristaltiko, zato ni bilo težav z izločanjem blata.

Če ne pazimo na prebavo, si lahko s postom več škodujemo kot koristimo. Zastajajoči ostanki hrane začnejo razpadati, sproščajo se strupi in efekt posta se uniči.

Nama je šlo odlično, tudi nekih strašnih kriz nisva imela. Na dan sva porabila 1,5 ure za stiskanje sokov in čiščenje sokovnika. Vse surovine sva nakupila na tržnici.

Tudi glede kalorij sva se razvajala. Ocenjujem, da sva dnevno "pojedla" od 600 do 1.000 kcal. Zjutraj sva pila sokove z večjim sadnim deležem, zvečer z večjim zelenjavnim. Tukaj je nekaj kombinacij z jesensko zelenjavo in sadjem:

1. Hruška, jabolko, korenje, ingver
2. Granatno jabolko, jabolko, korenje
3. Zelje, korenje, peteršilj
4. Rdeča pesa, jabolko, peteršilj, korenje, po potrebi limonin sok (da ni presladko)
5. Kodrasti ohrovt, korenje, pesa, peteršilj
6. Korenje, jabolko, radič
7. Korenje, pesa, peteršilj, hruška

Zjutraj sva za cel dan stisnila sokove in jih dala v majhne stekleničke. Seveda bi bilo bolje, da bi jih stiskala sproti, vendar se nama preprosto ni dalo trikrat čistiti sokovnika.

Kot vidite, nisva dodajala nobenih super živil ali drugih eksotičnih surovin, samo sezonske izdelke. Nekatere zelje in ohrovt napenjajo, hruška pa jim povzroča krče, zato previdno z doziranjem.

Razstrupljanje sva prekinila z jabolkom, kot je treba. Nadaljevala sva z juhami in solato (radičem). Še nekaj idej za juhe:

1. Cvetača, korenje, peteršilj, nastrgan krompir (1 majhen kos)
2. Pastinak, korenje, krompir
3. Korenje, gomoljna zelena, por
4. Hokaido buča, por, nastrgan krompir (1 majhen kos)
5. Brstični ohrovt, por, nastrgan krompir (1 majhen kos)
6. Buča, korenje, por

Danes kombiniram juho in sokove, tudi nekaj solate bom pojedla. Počutim se odlično, moj partner pa je z navodili ter s torbo polno zelenjave in sokov odšel domov.

Pot do samouresničevanja

Zelo rada berem in poslušam nemško pisateljico in trenerko Anne Heintze, ki se ukvarja predvsem s hipersenzibilnostjo, hipersenzitivnostjo in multitalentiranjostjo. V svoji knjigi Auf vielen Arten andrers se posveča prav ljudem, ki imajo več talentov, so izredno kreativni, ki jih zanima veliko tem, ki so nenehno v pogonu in iskanju.

Multitalenti imajo tudi nekaj pomanjkljivosti, največje so: pomanjkanje stabilnosti, discipline, organiziranosti.

V knjigi citira ameriškega psihologa Abrahama Maslowa, ki je raziskoval zdrave, uspešne in srečne ljudi. Odkril je, da lahko človeške potrebe razvrstimo v določeno zaporedje, v obliki piramide.

Takoj, ko človek doseže določeno stopnjo (zadovolji potrebo), si prizadeva doseči naslednjo stopnjo. Ali drugače: naslednjo stopnjo lahko dosežemo šele, ko zadovoljimo potrebo, kjer se trenutno nahajamo. Šele, ko so zadovoljene vse spodnje potrebe, lahko dosežemo vrh piramide, kjer je samouresničevanje.

Samouresničevanje je želja, da izkoristimo svoje potenciale tako, kot je maksimalno mogoče. V kakšni obliki se pokaže ta potreba po samouresničevanju, je zelo individualno. Za nekatere je višek piramide to, da so najboljša mama, drugi bi radi postali vrhunski atleti ali iznajditelji.

Šele ko zadovoljimo vse spodnje potrebe, v vrstnem redu od spodaj navzgor, se lahko začnemo ukvarjati s samouresničevanjem (izkoriščanjem svojih potencialov). Velikokrat želimo piramido preskočiti in takoj oditi na vrh (predvsem multitalenti), ampak brez dobrih temeljev, ne bomo uspešni pri iskanju in uresničevanju svojih potencialov.

Test mineralov z Oligoscan

Že med šolanjem za feng shui svetovalca so mi šli na živce kolegi, ki so se en vikend naučili neko novo metodo, potem pa jo naslednji teden že tržili pri strankah. To se mi je zdelo neumno, neetično, nekoristno. Za nekatera nova znanja si je pač treba vzeti čas.

V našem podjetju imamo že nekaj časa napravico Oligoscan, s katero lahko testiraš minerale, težke kovine in oksidativen stres. Od drugih takšnih testov se razlikuje v tem, da meri zaloge teh snovi v tkivu. Torej, koliko mineralov ima telo resnično na razpolago, če je treba.

Seveda smo si v podjetju že vsi naredili test in ga proučili. Sama sem test naredila maja letos pri zdravilki Karin Rižner. Moje stanje ni bilo tako slabo, kar je razumljivo, glede na to, koliko časa se že ukvarjam s svojim zdravjem. Težke kovine niso odšle nikamor, manjkalo mi tudi nekaj mineralov kot je magnezij, žveplo, silicij, krom.

Od maja do danes sem jemala dodatne minerale, pa tudi mešanico prehranskih dopolnil za presnovno bolezen KPU (več o tem v naslednjih mesecih, je zelo fascinantna tema). Ker me je zanimalo, kako se je spremenila slika, mi je kolegica Maja še enkrat naredila test Oligoscan. Razlike so, ampak ne zadosti velike. Nekateri minerali pač rabijo 6 mesecev ali več, da se napolnijo ZALOGE.

Ampak, danes se nisem želela hvaliti s svojim pomanjkanjem ali viškom mineralov, temveč povedati, da bomo test Oligoscan ponudili strankam šele takrat, ko bomo pripravljeni. Nič prej.

Primer dobrega rezultata s testom Oligoscan. Po navadi je veliko vrednosti na levi strani rumenih in rdečih, kar pomeni veliko pomanjkanje mineralov. 

Bolj papeški od papeža

Velikokrat se pritožujemo, da smo v Sloveniji bolj papeški od papeža. Mislim, da imamo vsakokrat prav. Res smo. Že bolj brihtne glave so se ukvarjale s tem, zakaj so naši predpisi strožji (kot jih zahteva EU), zakaj smo tako neživljenjski pri postavljanju pravil, zakaj se obnašamo še bolj zategnjeno kot zahteva vatikansko-avstroogrski bonton, ki ga imamo (baje) v naših genih.

Mislim, da je glavni vzrok naš kompleks majhnosti, ponižnosti, pridnosti. Ne želimo izstopati (na državnem in "plemenskem" nivoju), želimo biti pohvaljeni (od nadrejenih, vladarjev, cerkve). Iz tega kompleksa izhajajo vse ostale negativne lastnosti, ki jih imamo: smo neiskreni, škodoželjni, radi goljufamo.

Pogosto se sprašujem, ali smo kot narod v zadnjih letih napredovali, ali nazadovali. Po miselni telovadbi pridemo do zaključka, da bomo kot narod kmalu (čez nekaj deset let) nepomembni. Prišlo bo do takšnih političnih, gospodarskih, ekoloških, socioloških, da se bomo povezovali po drugih kriterijih, ne po narodnosti. Je to bolje, ali slabše? Ne vem.

Do takrat pa moramo prenašati razne nesmiselne zakone in pravila. Eno od takšnih pravil je, da moraš v trgovini vzeti račun in ga odnesti s sabo. Drugače ...

V Nemčiji me na blagajni velikokrat vprašajo, ali naj natisnejo račun, ko plačam z gotovino. Velikokrat rečem ne, če gre za malenkosti (ki jih ne bom vrnila ali reklamirala). Alnatura, nemško podjetje z ekološko hrano svoje kupce tudi spodbuja k varčevanju s papirjem. Objavili so podatke:

- 70 % kupcev je v njihovih poslovalnicah plačalo z gotovino,
- 9 od 10 kupcev ni zahtevalo računa v papirni obliki,
- v letu 2016 so tako prihranili 267.000 m², kar je količina papirja, ki bi pokrila 37 nogometnih igrišč.

Nemški dacarji očitno vedo, kakšna je razlika med izpisom in izdajanjem računa. Velika. Za vsaj 37 nogometnih igrišč.

Jesensko zimske rožice v Murglah

Letos pa sem že konec septembra poklicala vrtnarja, naj pride odstranit sezonske rožice. Ko poreže še leske, grmičke in maline, se nabere ogromno odpadkov, ki jih mora odpeljati na deponijo. Poleg tega je odstranjevanje sezonskih rožic težaško delo, saj rastline popolnoma prerasejo zemljo v loncu.

Zaradi deževnega septembra sem morala kljub temu čakati do srede oktobra. Sledila je vikend akcija: polnjenje loncev z novo zemljo in sajenje jesensko-zimskih aranžmajev.

Sadike sem kupila v Vrtnariji Napret, v Marnem (Dol pri Hrastniku), kjer vlada zanimiva vrtnarka Damjana Napret Čeperlin (spremljam jo na facebook). Gospa Damjana me je pri plačilu računa previdno zaslišala, kako mi je ime. Ko sem ji povedala, me je "prepoznala", saj tudi ona bere moje bloge. A vidite, kako iste sorte priči skupaj letajo?

Navdušila me je kakovost mačeh, zato sem kupila veliko rumenih, visečih. Če jih še ne poznate: razrastejo se v navzdol rastoče grmičke in cvetijo tudi do maja. Letos sem kupovala zelo stihijsko, brez načrta, zato rožice z Marnega niso bile dovolj. Dokupila sem še nekaj rožic, nekaj sem jih imela v loncih od lanske zime.

Na koncu se je vse lepo izšlo in nastale so te kombinacije:

Kar malo pogrešam bujne sezonske zasaditve, ampak tudi jesensko-zimske imajo svoj čar.