Zaradi okoliščin (ker me zanima predvsem celosten pristop k zdravljenju) sem v zadnjih desetih letih malo obiskovala zdravnike. Še največ sem bila pri zobozdravniku, kjer pa je bilo treba bolj ali manj doplačati vse. Od lanskega leta imam zopet osebnega zdravnika. Čeprav mi je za različne preglede napisal napotnice, sem si večino pregledov plačala sama:
1. Težave s stopalom - na fizioterapijo bi morala čakati 4 do 6 mesecev, zato sem si sama plačala dve terapiji in hitro ozdravela. Res ne vem, kako bi naj toliko mesecev čakala na fizioterapijo. Bi medtem jemala protibolečinske tablete? Kako bi se deformiralo stopalo in ostalo (mišice, vezivna tkiva), če bi "napačno" hodila?
2. Čiščenje zob - najboljši način za ohranjanje zdravega zobovja - sem si tudi plačala sama.
3. Očesni zdravnik - že nekaj časa me je bolelo levo oko, zato sem dobila napotnico za specialistični pregled. Čakala sem 3 mesece. Ker sem v preteklih letih za vsak očesni pregled plačala sama, sem tokrat počakala. Ni mi žal, zdravnica se je zelo potrudila in me temeljito pregledala, oko je v redu.
4. Ultrazvok - zaradi občasnih bolečin pod levim rebrom, ki so se vlekle dva meseca, sem dobila napotnico za UZ. Moja samodiagnoza je bila povečana vranica s sumom na levkemijo. Hahaha, se je nasmihal moj zdravnik, ampak ne vem, ali zaradi samodiagnoze, ali zaradi napačne diagnoze. Laboratorijska preiskava je pokazala, da sem zelo zdrava, da pa imam nekje rahlo vnetje.
Na napotnici za UZ je pisalo, da srednje hitro potrebujem pregled. Čakati bi morala "samo" tri mesece. Ko sem slišala o ponujenem terminu v novembru, sem prijazni sestri povedala, da bom do takrat že zdrava. Tako je tudi bilo, saj sem si sama plačala pregled. Tudi zdravnica na UZ se je nasmihala nad mojo diagnozo, saj je vranica velika samo 9 cm (normalno je od 9 do 12 cm, pri levkemiji se poveča do 30 cm!).
Bolečina pod rebrom je bila, kar je odkrila šele bioresonanca, posledica virusa, ki je povzročil vnetje. Ena terapija me je pozdravila; ker ZZZV ne krije stroškov, sem znesek plačala sama.
5. Potem sem morala še na ginekološki pregled. Moj zdravnik mi je priporočal ginekologa v kliničnem centru. Čakalna doba: 3 mesece. Malo sem pojamrala, kar sploh ni v moji navadi in bila na vrsti čez 3 dni, ker je neka pacientka odpovedala. Doplačilo: 35 EUR, ne glede na to, kar mi počnejo, kar je v primerjavi s samoplačniškimi ginekološkimi ordinacijami zelo ugodno. Ni pa zanemarljivo to, da sem bila z zdravnikom zelo zadovoljna, čeprav ne "verjame" v moč bioidentičnih hormonov.
Ginekolog je odkril neko malenkost, ampak ker je aparat v KC pokvarjen in bo še najmanj dva meseca, bom poseg zopet plačala iz svojega žepa.
ZAKLJUČEK:
Čakalne dobe so nenormalno dolge. Ne bom se spuščala v razloge, zakaj je tako, ker to ni moja naloga. Sem pa prepričana, vsaj glede na zgodbe, ki jih slišim, da ljudje preveč hodijo na preiskave. Za to so krivi predvsem zdravniki na primarni ravni.
Zame, kot podjetnico, so dolge čakalne dobe izredno škodljive. Kako naj delam, če moram z bolečim stopalom dva ali tri mesece čakati na fizioterapijo? Kako naj z bolečim črevesjem čakam na UZ tri mesece, če pa moram delati? No, UZ me ni pozdravil, me je pa pomiril. Mali podjetniki oz. lastniki podjetij smo pri bolniških staležih v slabšem položaju, saj nam, brez lažnega poveličevanja lastnega dela, lahko podjetje prodate, če smo (pre)dolgo bolni.
In ravno to me moti pri debati o dolgih čakalnih dobah.
Nihče ne ovrednoti posledic čakanja na preglede, ko morajo zaposleni na pregled čakati več mesecev, v bolniškem staležu, namesto, da bi čim hitreje ugotovili, kaj jim je in ozdraveli. Da o poslabšanju splošnega zdravstvenega stanja ne govorim. Koliko je vredno to, če te zaradi poškodovanega stopala začne boleti še kolk ali koleno, ker nogo napačno uporabljaš? Ko potem, ko po 6 mesecih prideš na vrsto, potrebuješ 10 namesto 2 fizioterapiji? Kdo naj odgovarja za takšno oškodovanje?
