Zelo zanimiv dokumentarec o spanju sem si ogledala. V njem so predstavili nekaj novih ugotovitev o spanju, vsa so podprta z znanstvenimi raziskavami. S spanjem se strokovnjaki zelo veliko ukvarjajo. Kako tudi ne, saj v Nemčiji približno 4% ljudi redno jemlje zdravila proti nespečnosti, 20 - 30 % jih ima težave s spanjem. Podobni podatki veljajo za vse zahodne države.
Kar me je najbolj presenetilo: če dalj časa spimo manj kot 6 ur na noč, se verjetnost, da dobimo srčni infarkt poveča za 48%.
Strokovnjaki si dolgo niso bili enotni, koliko je tista prava količina spanca, ki jo potrebujemo. Ameriški strokovnjak je s posebno zapestno uro meril spalne navade primitivnih ljudstev v Afriki in Južni Ameriki (ker imajo podobne spalne navade kot naši predniki). Njegove ugotovitve so presenetljive: pripadniki teh ljudstev spijo manj kot mi.
Vedno smo mislili, da so naši predniki pred nekaj tisoč, deset tisoč leti spali več kot mi danes. Očitno smo se motili, saj primitivna ljudstva gredo spat tri ure po sončnem zahodu in stanejo uro pred sončnim vzhodom.
To zgodnje vstajanje je znanstvenike najbolj presenetilo. Ampak, približno eno uro pred sončnim vzhodom je tudi zunanja temperatura najnižja in očitno je to za telo signal, da se prebudi. Od ranega jutra do poldneva so aktivni, potem pa se umaknejo v senco in so manj aktivni (na terenu).
Tudi mi bi morali posnemati spalne navade primitivnih ljudstev, saj optimalno podpirajo vse fiziološke in hormonske procese v telesu. Ponoči potrebujemo temo in bolj hladen prostor za spanje; na vsak način nižjega kot je podnevi.
Koliko pa je tista optimalna doza spanca, ki ga potrebujemo? Strokovnjaki pravijo, da sedem ur. Ni nujno, da vsako noč spimo 7 ur, ampak je pomembna tedenska bilanca (7 x 7 ur).
Še moj nasvet:
Med spanjem doživljamo štiri faze, ki trajajo približno 90 minut. Zato je pametno, da spimo n x 90 minut. Moj optimum je 7,5 ur, vaš je lahko 6 ali 9 ur. Preizkusite.
Idealno bi bilo, da se zbudimo brez budilke, kar se lahko samo takrat, ko gremo dovolj zgodaj spat.
Zelo škodljivi so LED zasloni oziroma svetloba z veliko modrega spektra. Zato ugasnite računalnike, tablice in telefone po 21. uri. Naj gredo spat, vi pa kmalu za njimi.
Vseživljenjski zapiski radovedne kreativke s smislom za taktiko in strategijo, branje knjig, potovanja, božanje psa ter sajenje rožic, ki ne prenese posploševanj, ozkogledosti in neiskrenosti.
petek, 25. marec 2016
četrtek, 24. marec 2016
Letošnje barvne kombinacije za roželjubce
Zelo praktično je, če ena od mojih sodelavk živi v bližini vrtnarije, ki je vključena v Profesionalno vrtnarsko družbo. Kaj je to? Če niste roželjubec, potem ne veste, da so v PVD vključene najbolj avantgardne slovenske vrtnarije, ki (zelo prosto rečeno) nadaljujejo delo Ruth Podgornik Reš.
Vsako leto izdajo katalog in ta katalog sem danes zjutraj zagledala v pisarni. Juhuhuhu! Res lepo presenečenje in komaj čakam, da ga prelistam in dobim navdih za letošnje zasaditve.
Kakšne barvne kombinacije pa bodo letos energijsko ugodne? Vlada nam ognjena opica. Mogoče še komu ni jasno, ampak opica (oziroma vse tisto, kar predstavlja) je absolutni vladar letošnjega leta.
To se v vsakdanjem življenju kaže tako:
- da smo poskočni kot opice (slaba posledica tega je, da samo "skačemo" in nič ne realiziramo)
- da radi trgujemo in barantamo (poznamo aktualne dogovore med EU in Turčijo, svoj piskrček je pristavila tudi Grčija)
- da hodimo naokrog kot opice (saj veste iz dokumentarnih filmov, kako hodijo - prsa ven, rame nazaj, mačo pogled, poglejte me, kako lep sem)
- da so nam postale pomembne teme, ki spadajo v element kovina (več tukaj)
- da so nam postale pomembne teme, ki so v našem horoskopu v elementu kovina
- da so nam naenkrat všeč izleti v kovinsko pokrajino (kopasti in valoviti hribi in hribčki)
- da nas privlačijo sončni zahodi, hobiji in druge prostočasne dejavnosti
- da smo bolj športno aktivni (a mislite, da so uspehi naših skakalcev naključni?), radi na zraku (tudi spada v element kovina)
Letos je opica, zaradi ognjene kombinacije, kar pod pritiskom (ogenj namreč zelo uspešno "obdeluje" kovino, lahko rečemo, da jo kontrolira). Kako ji pomagati? Ker, če je šef stalno pod pritiskom, slej ko prej postane tečen ...
Pomaga ji vmesni element, blažilec med ognjem in kovino, in to je zemlja. Zato bom letos izbrala rumene, oranžne, marelične in rjave barve (70%) in dodala bele, sive (30%), ki spadajo v kovino. Seveda se bo v zasaditvah našla tudi kakšna rožica z "napačno" barvo, ampak prevladovale bodo zemeljske in kovinske.
Se že veselim, izbor rožic v teh barvah je izredno bogat, zato ne bo razloga, da zasaditve ne bodo lepo. Pričakujem pa, da bo letošnje poletje suho, zato bom pazila pri izboru rastlin tudi na potrebo po vodi. V katalogu PVD je pri vsaki rastlini tudi označeno, koliko vode potrebuje. Jupiii, komaj čakam, da bom začela kombinirati!
Vsako leto izdajo katalog in ta katalog sem danes zjutraj zagledala v pisarni. Juhuhuhu! Res lepo presenečenje in komaj čakam, da ga prelistam in dobim navdih za letošnje zasaditve.
Že imate katalog? PVD
Kakšne barvne kombinacije pa bodo letos energijsko ugodne? Vlada nam ognjena opica. Mogoče še komu ni jasno, ampak opica (oziroma vse tisto, kar predstavlja) je absolutni vladar letošnjega leta.
To se v vsakdanjem življenju kaže tako:
- da smo poskočni kot opice (slaba posledica tega je, da samo "skačemo" in nič ne realiziramo)
- da radi trgujemo in barantamo (poznamo aktualne dogovore med EU in Turčijo, svoj piskrček je pristavila tudi Grčija)
- da hodimo naokrog kot opice (saj veste iz dokumentarnih filmov, kako hodijo - prsa ven, rame nazaj, mačo pogled, poglejte me, kako lep sem)
- da so nam postale pomembne teme, ki spadajo v element kovina (več tukaj)
- da so nam postale pomembne teme, ki so v našem horoskopu v elementu kovina
- da so nam naenkrat všeč izleti v kovinsko pokrajino (kopasti in valoviti hribi in hribčki)
- da nas privlačijo sončni zahodi, hobiji in druge prostočasne dejavnosti
- da smo bolj športno aktivni (a mislite, da so uspehi naših skakalcev naključni?), radi na zraku (tudi spada v element kovina)
Letos je opica, zaradi ognjene kombinacije, kar pod pritiskom (ogenj namreč zelo uspešno "obdeluje" kovino, lahko rečemo, da jo kontrolira). Kako ji pomagati? Ker, če je šef stalno pod pritiskom, slej ko prej postane tečen ...
Pomaga ji vmesni element, blažilec med ognjem in kovino, in to je zemlja. Zato bom letos izbrala rumene, oranžne, marelične in rjave barve (70%) in dodala bele, sive (30%), ki spadajo v kovino. Seveda se bo v zasaditvah našla tudi kakšna rožica z "napačno" barvo, ampak prevladovale bodo zemeljske in kovinske.
Se že veselim, izbor rožic v teh barvah je izredno bogat, zato ne bo razloga, da zasaditve ne bodo lepo. Pričakujem pa, da bo letošnje poletje suho, zato bom pazila pri izboru rastlin tudi na potrebo po vodi. V katalogu PVD je pri vsaki rastlini tudi označeno, koliko vode potrebuje. Jupiii, komaj čakam, da bom začela kombinirati!
sreda, 23. marec 2016
Pomladanski žarki na morju
Že najmanj trikrat sem začela pisati ta članek za blog. Pa me je vedno kaj zmotilo. Pomlad se je res začela, saj to pri meni pomeni, da imam veliko dela. In to raznolikega dela.
Danes delam kot mravljica, pospravljam različne zadeve, ki so kar nekaj časa čakale, da pridejo na vrsto. Malo sem tečna, tudi zaradi polne lune, malo zato, ker me od včerajšnjega treninga bolijo mišice.
Ko iz pisarne gledam na vrt in na vsakem kvadratnem metru odkrijem delo, sem še bolj tečna.
O političnih dogajanjih doma in v širši okolici niti ne želim razmišljati. Ker postanem še ultra tečna.
Čeprav bi morala, po mini morskem dopustu, biti sproščena in pomirjena. Za tri dni sem namreč odšla v Poreč. Na Poreč me vežejo lepi otroški spomini, saj sem se tam naučila plavati. V Modri Laguni. Tokrat sem bila v Zeleni, v lepo prenovljenem hotelu, ki pa me je pustil hladno.
Res ne vem, kakšni ljudje delajo v turizmu. Če bi se vsaj enkrat sprehodili po hotelu in ga "uporabili" kot gost, bi opazili marsikaj. Zanimivo, hotel ima izredno visoko oceno na Booking.
Soba, moram reči, me je očarala. Debela in kosmata talna obloga dobro duši hrup, tudi druge tehnične rešitve niso slabe, predvsem pri pohištvu so bili zelo kreativni.
No, očarala me je druga soba, saj sem se po nekaj minutah izselila iz tiste, ki so mi jo najprej dodelili. Res je, pri rezervaciji sem izbrala enosobno sobo, ki ji na prvi pogled ni čisto nič manjkalo. Na drugi pogled pa:
- Ker je očitno že dolgo niso uporabljali, je iz kopalnice smrdelo po gnilem zelju.
- V sobi ni delovala elektrika. Tudi na generalno kartico od paža ne.
- Soba je bila tik poleg prostorov za sobarice, ki bi me takoj ob osmih zbudile. Da ne bi zamudila zajtrka ...
- Soba je gledala na grd in akustičen atrij, v katerem se je odlično slišala ventilacija iz klimatskih naprav (ki so bile na strehi).
Sem že omenila, da sem pri rezervaciji sobe prosila za mirno sobo?
Na recepciji smo se hitro zmenili: doplačala bom 15 EUR in lahko se preselim v sobo s pogledom na morje. Kar je bila dobra ponudba, saj bi preko Bookinga plačala še 25 EUR več.
Glede hrane sem bila najbolj razočarana: povprečna ponudba, hrana velikokrat hladna, saj je bilo enostavno premalo gostov. Res ne razumem, da kuharji pri 50 gostih spečejo 10 jajc v naprej. Enako z mesom in ribo, prilogami - da bo ja vse postalo hladno in postano. Evo, še en primer: med hladnimi predjedmi so ponujali polnjeno zelenjavo (tako je pisalo na listku). Dobili pa smo iz konzerve vzeto artičoko, ki so jo napolnili z tuno, prav tako vzeto iz konzerve. Nobenih začimb, nobene dodane vrednosti in kreativnosti.
Tudi pecivo pri zajtrku je bilo zanič - in kupljeno. Kuhar, ki ne zna speči in ponuditi za zajtrk vsaj marmornatega kolača, naj gre delat kaj drugega. In oznak o alergenih v živilih ni bilo.
Šla sem tudi v savno. Na recepcija welnessa je gospodična ugotovila, da sem s sabo prinesla brisačo, torej nič ne potrebujem. Hmmm? V savni potrebujem dve brisači, kar dajte mi še eno. Ko sem jo vprašala o razliki med finsko in rusko savno, ni vedela odgovoriti. Zdaj vem: ruska je vroča kot hudič!
Najbolj sem bila presenečena nad pomanjkanjem kljukic za obešanje brisač in kopalnega plašča. Za vse štiri savne je samo en samostoječi obešalnik, kamor praktično pridejo štiri brisače. Res ne vem, kako reagirajo gostje, ko so savne polne. Kam dajo brisače? Bazenska voda je bila res mrzla, največ 20 stopinj je imela, zato sem v njo namakala samo noge. Hmm, kako na sončni obali ogreti vodo?
Zakaj tole pišem? Ne zato, ker bi potrebovala terapijo za posstravmatično hotelsko doživetje, ampak zato, da se iz moje zgodbice nekaj naučimo: kako je z nekaj preprostimi ukrepi možno veliko spremeniti.
Se ne strinjate?
V nedeljo sem za cel dan odšla še v Rovinj in se imela prav lepo. Rada imam to mesto, v njej najdem tradicionalnost z umetniškim pridihom. Nekaj slikic, dve sta iz Zelene Lagune:
Danes delam kot mravljica, pospravljam različne zadeve, ki so kar nekaj časa čakale, da pridejo na vrsto. Malo sem tečna, tudi zaradi polne lune, malo zato, ker me od včerajšnjega treninga bolijo mišice.
Ko iz pisarne gledam na vrt in na vsakem kvadratnem metru odkrijem delo, sem še bolj tečna.
O političnih dogajanjih doma in v širši okolici niti ne želim razmišljati. Ker postanem še ultra tečna.
Čeprav bi morala, po mini morskem dopustu, biti sproščena in pomirjena. Za tri dni sem namreč odšla v Poreč. Na Poreč me vežejo lepi otroški spomini, saj sem se tam naučila plavati. V Modri Laguni. Tokrat sem bila v Zeleni, v lepo prenovljenem hotelu, ki pa me je pustil hladno.
Res ne vem, kakšni ljudje delajo v turizmu. Če bi se vsaj enkrat sprehodili po hotelu in ga "uporabili" kot gost, bi opazili marsikaj. Zanimivo, hotel ima izredno visoko oceno na Booking.
Soba, moram reči, me je očarala. Debela in kosmata talna obloga dobro duši hrup, tudi druge tehnične rešitve niso slabe, predvsem pri pohištvu so bili zelo kreativni.
No, očarala me je druga soba, saj sem se po nekaj minutah izselila iz tiste, ki so mi jo najprej dodelili. Res je, pri rezervaciji sem izbrala enosobno sobo, ki ji na prvi pogled ni čisto nič manjkalo. Na drugi pogled pa:
- Ker je očitno že dolgo niso uporabljali, je iz kopalnice smrdelo po gnilem zelju.
- V sobi ni delovala elektrika. Tudi na generalno kartico od paža ne.
- Soba je bila tik poleg prostorov za sobarice, ki bi me takoj ob osmih zbudile. Da ne bi zamudila zajtrka ...
- Soba je gledala na grd in akustičen atrij, v katerem se je odlično slišala ventilacija iz klimatskih naprav (ki so bile na strehi).
Sem že omenila, da sem pri rezervaciji sobe prosila za mirno sobo?
Na recepciji smo se hitro zmenili: doplačala bom 15 EUR in lahko se preselim v sobo s pogledom na morje. Kar je bila dobra ponudba, saj bi preko Bookinga plačala še 25 EUR več.
Glede hrane sem bila najbolj razočarana: povprečna ponudba, hrana velikokrat hladna, saj je bilo enostavno premalo gostov. Res ne razumem, da kuharji pri 50 gostih spečejo 10 jajc v naprej. Enako z mesom in ribo, prilogami - da bo ja vse postalo hladno in postano. Evo, še en primer: med hladnimi predjedmi so ponujali polnjeno zelenjavo (tako je pisalo na listku). Dobili pa smo iz konzerve vzeto artičoko, ki so jo napolnili z tuno, prav tako vzeto iz konzerve. Nobenih začimb, nobene dodane vrednosti in kreativnosti.
Tudi pecivo pri zajtrku je bilo zanič - in kupljeno. Kuhar, ki ne zna speči in ponuditi za zajtrk vsaj marmornatega kolača, naj gre delat kaj drugega. In oznak o alergenih v živilih ni bilo.
Šla sem tudi v savno. Na recepcija welnessa je gospodična ugotovila, da sem s sabo prinesla brisačo, torej nič ne potrebujem. Hmmm? V savni potrebujem dve brisači, kar dajte mi še eno. Ko sem jo vprašala o razliki med finsko in rusko savno, ni vedela odgovoriti. Zdaj vem: ruska je vroča kot hudič!
Najbolj sem bila presenečena nad pomanjkanjem kljukic za obešanje brisač in kopalnega plašča. Za vse štiri savne je samo en samostoječi obešalnik, kamor praktično pridejo štiri brisače. Res ne vem, kako reagirajo gostje, ko so savne polne. Kam dajo brisače? Bazenska voda je bila res mrzla, največ 20 stopinj je imela, zato sem v njo namakala samo noge. Hmm, kako na sončni obali ogreti vodo?
Zakaj tole pišem? Ne zato, ker bi potrebovala terapijo za posstravmatično hotelsko doživetje, ampak zato, da se iz moje zgodbice nekaj naučimo: kako je z nekaj preprostimi ukrepi možno veliko spremeniti.
Se ne strinjate?
V nedeljo sem za cel dan odšla še v Rovinj in se imela prav lepo. Rada imam to mesto, v njej najdem tradicionalnost z umetniškim pridihom. Nekaj slikic, dve sta iz Zelene Lagune:
petek, 18. marec 2016
Kako ste se sposobni navezati na druge?
Nihče ni samozadosten otok, odrezan od drugih, vsi se moramo vključevati v družbo, ustvarjati odnose in nanje reagirati. Ste že kaj slišali o stilih navezanosti? Z navdušenjem sem prebrala članek o tem in se malo poglobila v snov. Marsikaj mi je postalo jasno! Zato pa to počnem ...
Raziskovalci so empirično potrdili, da se stili navezanosti prenašajo preko več generacij, najmanj treh. Zato je tako pomembno, da se zavedamo, kakšen je naš stil navezanosti. Če ni "varen", ga moramo popraviti, tako zaradi sebe, kot zaradi otrok.
Vedno znova me preseneti, koliko kompromisov so pripravljeni starši sprejeti zaradi otrok. Vendar so pogosto to kompromisi, ki otrokom škodujejo. Zato bi se morali starši periodično samoanalizirati in preveriti, kaj otrokom sploh dajejo. Mogoče jim dajejo odlične pogoje za življenje, hkrati pa jih, zaradi "napačnega" stila navezanosti vzgajajo v emocionalne invalide. Kot so njihovi starši njih.
Avtorici članka sta primerjali rezultate anket med ameriškimi in slovenskimi anketiranci. Ugotovili sta, da je 11% manj slovenskih študentov varno navezanih in 14% več izogibajoče navezanih. V Sloveniji je več oseb, ki se izogibajo intimnosti in medsebojni povezanosti.
A ni to presenetljiva ugotovitev za malo deželico, kjer so ljudje živeli zelo izolirano (po dolinah), v plemenskih skupnostih? Kjer so bili incestni odnosi, kot je zadnjič povedala Milena Miklavčič, pogost pojav? Nisem dovolj pametna, ampak za incestne odnose ne potrebuješ intime.
Dolg članek sem, samo za vas, dragi bralci bloga, prepisala v tabelo. Kje se najdete?
Iz članka Kako se spopasti s strahom pred intimo pa še rešitve:
Če ste v katerem od obeh zgoraj opisanih vzorcev prepoznali sebe in/ali svojega partnerja, si preberite nekaj strategij za samopomoč.
Če ste se prepoznali v izogibajočem partnerju, lahko poskusite naslednje strategije:
1. Poskušajte brati čustva svojega partnerja, potem pa skupaj preverita, ali ste ga pravilno prebrali.
2. Ko vam bo partner razlagal, kako se ob vas počuti, še zlasti, če bodo ta čustva negativna, skušajte zdržati do konca. Verjetno bo to za vas izredno težko, vendar ga ne prekinjajte, ne menjajte teme in ne pobegnite.
3. Naučite se prepoznati in poimenovati svoje občutke. Pri tem vam je lahko v pomoč knjiga Emocije (Zoran Milivojević) ali kakšna druga literatura za čustveno opismenovanje.
4. Če vas kdo od bližnjih vpraša, Kako si?, mu ne odgovarjajte le z Dobro, ampak mu povejte, kako se dejansko počutite.
5. Bolj kot boste do svojega partnerja odmaknjeni, bolj se vas bo oklepal in manj prostora vam bo dal. Večkrat mu povejte in pokažite, da ga ljubite in da je za vas nenadomestljiv.
6. Nikoli ne postavljajte svojega dela in kariere pred odnose. Če vam poslovno kdaj spodleti, se ne boste mogli na nikogar opreti. Če vam uspe, pa ne boste imeli nikogar, s katerim bi lahko uživali sadove svojega dela. Da bi bili ljubljeni in sprejeti, vam ni treba biti popolni oziroma super uspešni.
Če ste se prepoznali v anksiozno preokupiranem partnerju, pa lahko poskusite naslednje:
1. Ko se bo vaš izogibajoči partner zaprl vase in bil do vas zavračajoč, to verjetno pomeni, da je anksiozen in se skuša pomiriti. Če se da, tega ne vzemite osebno.
2. Tudi, če izogibajoči partner to zanika, trpi zaradi močnih in bolečih negativnih čustev. Če utihne, se umakne ali pa v pogovoru začne intelektualizirati, potem odnehajte in poskusite spet drugič.
3. Če ima izogibajoči partner potrebo po odmiku, ga ne zasledujte. Le še bolj se bo umikal. Dajte mu dovolj prostora in časa, da vas začne pogrešati. (Seveda, če ste zmožni zdržati z lastnimi težkimi občutki.)
4. Zavedajte se, da če v odnosu potrebujete ogromno intimnosti, potem boste zelo verjetno izbrali partnerja, ki vam jo bo težko nudil.
5. Bodite čustveno ogledalo svojemu partnerju. Povejte mu, kako mislite, da se počuti in zakaj se vam tako zdi. tako mu boste pomagali razviti boljše zavedanje lastnih občutkov. Primer: Si morda jezen? Tako se mi zdi, ker govoriš z jeznim tonom in tvoja drža je napeta.
(Strategije so povzete po dr. Hal Shorey. )
Še dobro, da so naši možgani gnetljiv organ in nič ni zapisano v kamen. Ne pozabite, da se da stil navezanosti iz nevarnega v varnem odnosu preoblikovati v varnega. Temu se reče prislužena varna navezanost. Ta pot nikakor ni lahko in kratka, vendar je nujna, če si želite kakovostnega in izpolnjujočega intimnega odnosa. Pri tem vam je seveda lahko v pomoč tudi psihoterapija.
Originalni članek in še številne druge najdete tukaj, na spletni strani avtorice prispevka http://www.psihoterapija-mr.si/
Raziskovalci so empirično potrdili, da se stili navezanosti prenašajo preko več generacij, najmanj treh. Zato je tako pomembno, da se zavedamo, kakšen je naš stil navezanosti. Če ni "varen", ga moramo popraviti, tako zaradi sebe, kot zaradi otrok.
Vedno znova me preseneti, koliko kompromisov so pripravljeni starši sprejeti zaradi otrok. Vendar so pogosto to kompromisi, ki otrokom škodujejo. Zato bi se morali starši periodično samoanalizirati in preveriti, kaj otrokom sploh dajejo. Mogoče jim dajejo odlične pogoje za življenje, hkrati pa jih, zaradi "napačnega" stila navezanosti vzgajajo v emocionalne invalide. Kot so njihovi starši njih.
Avtorici članka sta primerjali rezultate anket med ameriškimi in slovenskimi anketiranci. Ugotovili sta, da je 11% manj slovenskih študentov varno navezanih in 14% več izogibajoče navezanih. V Sloveniji je več oseb, ki se izogibajo intimnosti in medsebojni povezanosti.
A ni to presenetljiva ugotovitev za malo deželico, kjer so ljudje živeli zelo izolirano (po dolinah), v plemenskih skupnostih? Kjer so bili incestni odnosi, kot je zadnjič povedala Milena Miklavčič, pogost pojav? Nisem dovolj pametna, ampak za incestne odnose ne potrebuješ intime.
Dolg članek sem, samo za vas, dragi bralci bloga, prepisala v tabelo. Kje se najdete?
Navezanost
|
Model
sebe (odvisnost)
|
||
Pozitiven (nizka)
|
Negativen (visoka)
|
||
Model drugih
(izogibanje)
|
Pozitiven (nizko)
|
VAREN (48%)
- Brez večjih težav se čustveno zbližajo z drugimi ljudmi.
- Zanesejo se nase in drugi se zanesejo nanje. V odnosih se počutijo
varne.
- Z drugimi so povezani, hkrati pa ohranjajo svojo individualnost.
- Dobro samovrednotenje, se poznajo.
- Postavljajo si realistične cilje in načrte.
- S problemi se spoprijemajo aktivno in fleksibilno.
- V partnerskih odnosih: intima, bližina, spoštovanje, zaupanje.
- Partnerske odnose rešujejo konstruktivno.
- Njihovi odnosi trajajo dvakrat toliko časa kot pri drugih stilih
navezanosti.
- Vešči so v socialnih situacijah, vedri, prijetni.
- V zakonskem življenju: se znajo prilagajati, sprejemamo nove
informacije.
- Imajo uravnotežen pogled na otroštvo, ga ne idealizirajo.
- Z lahkoto se spomnijo avtobiografskih podatkov. Življenjske zgodbe
so notranje skladne, starše opisujejo uravnoteženo.
|
PREOKUPIRAN (13%)
- Težijo k stikom z drugimi in se brez tesnih stikov ne počutijo
dobro.
- Želijo se popolnima zbližati z ljudmi, ugotavljajo pa, da si drugi
ne želijo biti tako blizu njih, kot bi si želeli oni sami.
- Sebe vrednotijo nizko, druge pozitivno.
- Ljubezen vrednotijo kot obsesijo.
- Zaljubijo se hitro in z lahkoto. Doživljajo veliko čustvenih padcev
in vzponov, ekstremno seksualno privlačnost in ljubosumje.
- Skozi spolne odnose skušajo zadovoljiti potrebe po varnosti in
ljubezni.
- Za druge skrbijo na samopožrtvovalen (kompulziven) način
- Samopodoba je slaba, ego majhen, včasih so preplavljeni z
negativnimi mislimi in občutji.
- Pogosto ne morejo kontrolirati jeze. Ko postanejo v stiski anksiozni
in ne dobijo podpore partnerja, reagirajo z jezo. Če jih je strah izgube
partnerja, jezo potlačijo.
- V sebi nosijo konflikt med pozitivnimi in negativnimi lastnostmi
osebe, na katero so navezani. Teh lastnosti ne znajo integrirati (jih realno
ovrednotiti).
- Njihova preteklost se zelo prepleta s sedanjostjo; večkrat so
poplavljeni s starimi čustvenimi spomini, ki ovirajo funkcioniranje tukaj in
sedaj.
|
IZOGIBAJOČ STIL – splošno
- Bližina drugih ljudi jim je neprijetna, strah jih je intimnosti.
Drugim težko zaupajo in težko se zanesejo nanje.
- Mislijo, da ljubezenski partnerji želijo večjo intimnost kot oni
sami. Neradi sprejemajo in dajejo podporo. V spolnosti želijo obdržati
čustveno distanco.
- Za njih je značilna disfunkcionalna jeza. Na jezo drugih reagirajo
s svojo jezo; tega se slabo zavedajo. - Jezo lahko razumemo kot kontrolni mehanizem
za postavljanje emocionalne meje v medsebojnih odnosih.
- Tudi, ko drugi od njih želijo pomoč ali podporo ali ko so sami
odvisni od nekoga, izražajo več jeze kot druga dva stila.
- Samopodoba je na videz res pozitivna, vendar je njena struktura
šibka, slabo integrirana.
- Ne vidijo in ne sprejemajo svojih slabih strani, prav tako nimajo
integriranih različnih delov sebe v skladno celoto.
- Zaradi nesprejemanja staršev razvijejo standarde, ki so daleč od
tega, kar oseba dejansko je. Da bi se izognili negotovosti (zavračanju),
zanikajo svoje negativne lastnosti. Njihova samopodoba je v resnici tako slaba
krhka, da ne morejo tolerirati odkritja svojih slabih, nesprejetih delov.
|
|||
Negativen (visoko)
|
ODKLONILNO - IZOGIBAJOČ(10%)
- Počutijo se dobro brez tesnih odnosov z drugimi. Pomembno jim je,
da se počutijo neodvisne in samozadostne.
- Ne želijo se zanašati na druge, prav tako jim ni všeč, če se drugi
zanašajo nanje.
- Sebe vrednotijo pozitivno, na druge gledajo negativno.
- Pred razočaranjem v odnosih se varujejo z izogibanjem odnosov, ki
zahtevajo bližino in intimnost ter ohranjajo občutek, da so neodvisni in
neranljivi.
- Največ jim pomeni delo in hobiji.
- Prijateljstva gradijo na skupnih interesnih aktivnostih, manj na
čustveni bližini.
- Za njihove partnerske odnose so značilni pomanjkanje intimnosti,
bližine, majhna čustvena izraznost.
- V partnerski odnos so manj vpleteni kot njihov partner.
- Starši: niso odobravali direktnega izražanja negativnih čustev, do
otrok so bili hladni, čustveno nedostopni in premalo občutljivi za otrokove
potrebe in čustva. Spodbujali so aktivnosti, ki nimajo povezave z intimnimi
odnosi (šolske dosežke, šport).
- Pri spominjanju na otroštvo imajo težave, dajejo zelo splošne opise
(mama je bila dobra), ki niso podprti s specifičnim spominom.
|
PLAŠLJIVO - IZOGIBAJOČ(29%)
- Pri navezovanju tesnih stikov niso sproščeni, le težko zaupajo in
težko se zanesejo na druge.
- Bojijo se, da bodo preveč prizadeti, če se jim bo kdo preveč
približal.
- Sebe doživljajo kot nevredne ljubezni, druge ljudi pa kot nevredne
zaupanja.
- So zelo ranljivi in čustveno manj izrazni.
- Njihovo samozaupanje je majhno. So čustveno odvisni in zelo
ljubosumni.
- Lahko imajo nekaj tesnejših prijateljev, vendar so ta prijateljstva
gradili več let.
Počutijo se, da v odnosu več dajejo kot njihovi prijatelji.
- Težko se spustijo v partnersko razmerje. Če se, prevzamejo pasivno
vlogo, so zelo odvisni in so bolj vpleteni v odnos kot njihov partner.
- Ta stil pogosto razvijejo osebe, ki so jih starši zavračali (zato
so razvili nezaupanje)
- So zelo pozorni in občutljivi na to, kako se drugi odzivajo nanje
in kako jih sprejemajo.
- Starši: so bolj direktno izražali negativna čustva do njih (=
razvilo se je izogibanje konfliktom, plašljivost).
- Ko opisujejo travmatične izkušnje iz otroštva, postanejo zmedeni.
Včasih ne morejo govoriti, ker je vsebina preveč boleča. Zgodbe so neskladne.
|
|
Iz članka Kako se spopasti s strahom pred intimo pa še rešitve:
Če ste v katerem od obeh zgoraj opisanih vzorcev prepoznali sebe in/ali svojega partnerja, si preberite nekaj strategij za samopomoč.
Če ste se prepoznali v izogibajočem partnerju, lahko poskusite naslednje strategije:
1. Poskušajte brati čustva svojega partnerja, potem pa skupaj preverita, ali ste ga pravilno prebrali.
2. Ko vam bo partner razlagal, kako se ob vas počuti, še zlasti, če bodo ta čustva negativna, skušajte zdržati do konca. Verjetno bo to za vas izredno težko, vendar ga ne prekinjajte, ne menjajte teme in ne pobegnite.
3. Naučite se prepoznati in poimenovati svoje občutke. Pri tem vam je lahko v pomoč knjiga Emocije (Zoran Milivojević) ali kakšna druga literatura za čustveno opismenovanje.
4. Če vas kdo od bližnjih vpraša, Kako si?, mu ne odgovarjajte le z Dobro, ampak mu povejte, kako se dejansko počutite.
5. Bolj kot boste do svojega partnerja odmaknjeni, bolj se vas bo oklepal in manj prostora vam bo dal. Večkrat mu povejte in pokažite, da ga ljubite in da je za vas nenadomestljiv.
6. Nikoli ne postavljajte svojega dela in kariere pred odnose. Če vam poslovno kdaj spodleti, se ne boste mogli na nikogar opreti. Če vam uspe, pa ne boste imeli nikogar, s katerim bi lahko uživali sadove svojega dela. Da bi bili ljubljeni in sprejeti, vam ni treba biti popolni oziroma super uspešni.
Če ste se prepoznali v anksiozno preokupiranem partnerju, pa lahko poskusite naslednje:
1. Ko se bo vaš izogibajoči partner zaprl vase in bil do vas zavračajoč, to verjetno pomeni, da je anksiozen in se skuša pomiriti. Če se da, tega ne vzemite osebno.
2. Tudi, če izogibajoči partner to zanika, trpi zaradi močnih in bolečih negativnih čustev. Če utihne, se umakne ali pa v pogovoru začne intelektualizirati, potem odnehajte in poskusite spet drugič.
3. Če ima izogibajoči partner potrebo po odmiku, ga ne zasledujte. Le še bolj se bo umikal. Dajte mu dovolj prostora in časa, da vas začne pogrešati. (Seveda, če ste zmožni zdržati z lastnimi težkimi občutki.)
4. Zavedajte se, da če v odnosu potrebujete ogromno intimnosti, potem boste zelo verjetno izbrali partnerja, ki vam jo bo težko nudil.
5. Bodite čustveno ogledalo svojemu partnerju. Povejte mu, kako mislite, da se počuti in zakaj se vam tako zdi. tako mu boste pomagali razviti boljše zavedanje lastnih občutkov. Primer: Si morda jezen? Tako se mi zdi, ker govoriš z jeznim tonom in tvoja drža je napeta.
(Strategije so povzete po dr. Hal Shorey. )
Še dobro, da so naši možgani gnetljiv organ in nič ni zapisano v kamen. Ne pozabite, da se da stil navezanosti iz nevarnega v varnem odnosu preoblikovati v varnega. Temu se reče prislužena varna navezanost. Ta pot nikakor ni lahko in kratka, vendar je nujna, če si želite kakovostnega in izpolnjujočega intimnega odnosa. Pri tem vam je seveda lahko v pomoč tudi psihoterapija.
Originalni članek in še številne druge najdete tukaj, na spletni strani avtorice prispevka http://www.psihoterapija-mr.si/
četrtek, 17. marec 2016
Zakaj pa imamo hipersenzibilne prijatelje?
Članek o Mojih moških parazitih je bilo zelo bran in komentiran. Nekatere je zmotilo, da ne bi mogla biti z moškim, ki glasno smrči. Čisto rahlo sem se tudi sama zasekirala, ampak vem, da ob hrupu ne morem spati. Ne gre! Niti zaspati ne morem, pa še zbudim se utrujena.
Prijatelj, ki je tako srečen, ko ga omenim na blogu, me je spodbudil, da sem začela raziskovati hipersenzibilnost (močna občutljivost). On je namreč hipersenzibilen, čeprav poskuša to prikriti. Pred mano seveda ne more blefirati, takoj sem ga spregledala.
Ko mi je zadnjič očital, da sem včasih tudi jaz hipersenzibilna, sem na spletu poiskala test in ga rešila. Ojojojoj ... Rezultat: 231 točk od 300. Ne vem, če me je podatek, da sem hipersenzibilna, razveselil. Sem pa s hipersenzibilnostjo povezala različne težave, ki jih imam (na primer z občutljivostjo na hrup).
A veste, da obstajajo posebni svetovalci za hipersenzibilne? Tisti, ki so močno hipersenzibilni, imajo težave v partnerstvu, službi, družbi, zato pomoč še kako potrebujejo. Po eni strani so zelo občutljivi na zunanje dražljaje, po drugi strani pa ne spustijo v svoj intimni svet. Obstajajo tudi knjige, blogi, FB skupine, seminarji ... Vsi svetujejo, da se je s hipersenzibilnostjo potrebno sprijazniti in iz nje izvleči najbolje.
Sama sem jo, očitno, kar dobro odnesla, saj močno senzibilni ljudje ne morejo voditi podjetja, težave imajo najti in obdržati partnerja, težko izražajo svoja čustva - čeprav se hipersenzibilni ločijo na intro in ekstovertirane hipersenzibilneže.
Ko sem prijatelju povedala za rezultat testa, me je začel provocirati, ali so takšni testi zanesljivi, ali verjamem vsemu, kar napišejo, pa še neke druge bedarije, po katerih sem sklepala, da je v racionalno hipersenzibilni fazi. Kar počakaj, sem si mislila, boš že prišel v "čisto" hipersenzibilno fazo, potem ti bom vrnila milo za drago. Hja, za kaj pa imamo prijatelje?
Test v nemščini:
http://www.zartbesaitet.net/survey/site.php?a=su_onepage&su_id=1
Test v angleščini:
http://hsperson.com/test/
P.S.
Če je še kdo hipersenzibilen, naj se mi oglasi.
Naročite se na:
Objave (Atom)

