Batači

Zelo sem bila presenečena, ker skoraj nihče v mojo okolici ni vedel, kaj so to batači. Meni je ta izraz poznan že iz otroštva, ko sem jih nosila pri teti na kmetiji. Torej, batači so gumijasti škornji. Ime batači izhaja iz imena podjetja Bata, ki jih je prvo začelo masovno proizvajati. Tako je, Bata je najprej izdelovala gumijasto obutev za kmete in reveže, danes pa so znani po fensi čeveljčkih.

Glede na vremensko napoved in tudi realno možnost, da bomo v Murglah imeli poplave, sem se odpravila na lov za batači. Ni mi bilo treba daleč. Iskanje sem začela na internetu in ugotovila, da imajo na Rudniku v Sportsdirect zelo veliko ponudbo. Poskusila sem šest različnih modelov in se nazadnje odločila ta tele:

Vir: Sportsdirect

Če boste kupovali gumijaste škornje, bodite zelo izbirčni, saj je v slabo prilegajočih se batačih zelo težko hoditi. To vam bo potrdil vsak, ki jih je imel na nogah več kot eno uro.

Ne smejo biti preširoki v gležnjih, preozki pri prstih, morajo biti dovolj elastični na mečih. Ker jih nosimo predvsem v slabem vremenu, kupite tako velike, da bo prostor tudi za debelejše nogavice. Guma je namreč dober prevodnik, zato vas bo v noge hitro zazeblo, ko boste brodili po mokri vodi.

Batači sedaj čakajo na morebitne poplave; srčno upam, da mi jih nikoli ne bo treba obuti.

V Prlekiji brez diete

Bila sem v Prlekiji. Tokrat ne bom napisala besedila, zgodbo si s pomočjo fotografij sestavite sami.

P.S.
Da, od danes sem na strogi dieti.

Če nas zebe

Zunaj je takoooo mrzlo! Še celo psička Daša, ki je (zopet) pri meni na počitnicah, se je skrila pod brisačo:

Ne, narobe tolmačite njen pogled. Ni žalostna, ampak zelo zadovoljna, saj je pojedla porcijo piščanca in riža, ki je bila (skoraj) večja od njene glave. Zdaj, ko tole pišem, že spi pod mojo pisalno mizo in sanja o izletu, ki sem ji ga obljubila danes po kosilu. 

Če tudi vas zebe, pijte čim več tople vode. Topla voda vas bo segrela, pospešila vaš limfni sistem, pa še razstrupljali boste. Ja, tako enostavno je, nič ni treba komplicirati. 

Moj nasvet za ljubitelje čajev: Bazični želiščni čaj iz naše spletne trgovine Avita

49 eko zelišč v zelo okusni mešanici, poleg tega boste še razkisali in razstrupljali

Plesen nas počasi ubija

Se spomnite starih filmov in romanov (Karl May) o raziskovalcih egipčanskih grobnic? Ko so odprli vrata grobnice, je najmanj eden takoj umrl. Dolgo nisem vedela, zakaj, potem pa nekje prebrala, da se je to res dogajalo in da so umrli zaradi plesni, ki se je razvila v grobnicah. No, v grobnici, kjer je bilo vlažno in toplo, so bile plesni zelo srečne, zato so se lahko razvile v vsej svoji lepoti. Ne, nisem se zatipkala, od danes vem, da je plesen lahko lepa - puhasta, nežna, zanimiva. In smrtonosna.

Tudi naši predniki so umirali od plesni. Bilo je je dovolj tako v skromnih bajtarskih hišah, kot v gradovih. Ker ni bilo hladilnikov, se je veliko plesni razvilo v žitih, da o mesu, zelenjavi in posušenem sadje ne govorim. In seveda na stenah hiš - ampak, o tem kdaj drugič. Naši predniki so morali biti glede plesni zelo odporni, drugače so hitro umrli.

Od danes tudi vem, da je v posušenem paradižniku veliko plesni. Naredila sem namaz iz posušenih paradižnikov ter ga dala v hladilnik. Že po treh dneh sem na površini opazila plesen. Dva kozarčka sem morala vreči v smeti, tretji je v redu, saj sem paradižnikov namaz polila z oljem. Maščobe so bile že od nekdaj dobro sredstvo za konzerviranje, spomnimo se na prleško specialiteto "meso v tünki".

Opazila sem, da se je na površini razvila puhasta kepica, ki je kar klicala po fotografiranju. Na fotoaparatu sem imela tudi pravi objektiv, zato je nastalo tole:

Seksi škodljiva lesen

Ker je moja glavna sestavina za hitro kosilo pristala v košu za smeti, sem morala improvizirati. Popekla sem že skuhano in ohlajeno polento, zraven pa dodala por. Bilo je fantastično dobro, zelo yang - energijsko me je ogrelo, pa še vizualno je bilo privlačno:

Seksi dobro kosilo

Napoved vremena - s svetniki, opazovanjem narave in kitajskim koledarjem

Kako zanimivi ljudje obstajajo, pa zanje sploh ne vemo. Vas zanima, kakšno bo vreme letošnjo zimo in naslednjo pomlad? Gospod Kaplan pri napovedovanju upošteva tudi kitajski koledar - pravilno je povedal, kaj nam je prineslo letošnje leto konja, in kaj nam bo naslednje leto ovce/koze.

Objavljam odlomke, celoten članek si preberite tukaj. Avtorica: Žana Kapetanovič

Najraje bi videl, da ga predstavim kot občudovalca lepega slovenskega ljudskega izročila. Res pa je, da sem se na mag. Dušana Kaplana obrnila zaradi njegovih vremenskih napovedi, ki jih zapisuje predvsem na podlagi stoletnih resnic iz zakladnice ljudskih modrosti. Vitalni in simpatični enainsedemdesetletni upokojenec z Blok svoje napovedi oblikuje na podlagi tega, kaj kažejo svetniki, hkrati pa opozarja, da ima zadnjo besedo vedno narava. "Ta bo na koncu odločila. In prav je tako. Le spoštujmo jo."

V vsem letu ni prav nič kazalo na to babje poletje. Prosim vas, nikar tega ne imenujte indijansko poletje, ker je to vzeto iz ameriške kulture. Raje uporabljajte prelepo slovensko zloženko – babje poletje. Nič ni kazalo, da bo tako vroče. To je izjema. Takšne preobrate lahko prinese kitajsko leto lesenega konja, v katerem bomo vse do konca februarja in ki nastopi vsakih 12 let.«

In kaj ima z vremenom opraviti dejstvo, da smo v kitajskem letu lesenega konja? "To znamenje lahko prinese nesreče, poplave in tudi potrese. Saj smo že imeli žled, zemeljske plazove, poplave … To znamenje prinaša vse vrste pretresov, in to tako v naravi kot v politiki in v življenju navadnih smrtnikov. Skrbi me, ker bo letu konja sledilo leto koze. To je namreč vzvišena gospa, ki vedno stoji na vrhu skale in se ne ozira na tiste pod njo. Vzvišena svetovna bogatija bo v prihajajočem letu koze hotela narediti red po svoje. Navadni smrtniki pa bomo nasrkali."


Krompirjeve počitnice bodo lepe

Po napovedih mag. Dušana Kaplana je bilo vreme ob zadnjem krajcu (15. oktober) res bolj kislo in megleno, mlaj (23. oktober) pa nam bo znova prinesel vedrino in krompirjeve počitnice bodo lepo, saj nas bo razveseljevalo vedro in toplo vreme. Prvi krajec oktobra (31. oktober) bo prinesel poslabšanje s snegom in viharnim vetrom. "Vseh svetnikov dan bo torej deževen. To nas bi moralo skrbeti, saj ljudska takole pravi: 'Deževni vsi sveti, pozimi zameti.' Pa tudi: 'Mraz na vse svete pomeni lep Martinov dan.' Vreme se bo namreč izboljšalo šele po ščipu (6. novembra), ki bo prinesel kar nekaj lepih dni. Enajstega novembra goduje Martin, ki je pomemben vremenski znanilec. Takole pravi ena njegovih modrosti: 'Če Martin sonce ima, huda zima prikrevsa.' In še tale: 'Če Martin zmrzuje, je pred božičem povodenj.'


Dež s snegom, plundra in megla

S prvim krajcem se začne adventni čas. Po kmečkem koledarju je to pravi začetek zime. Kaj nas čaka? »Dež in sneg za Miklavža. Po višini snega na Barbaro (4. decembra) bomo vedeli, koliko snega nam bo nasula zima. Saj veste: 'Kolikor se strnišča vidi na Barbaro, toliko se ga bo videlo celo zimo.' Prav na Miklavža (6. decembra) preide luna v ščip. Prinesel bo dež s snegom in plundro. Kot se to pogosto dogaja, se zna nato takšno vreme vleči vse do mlaja (22. decembra), torej prav do dneva, ko se začne koledarska zima. Mlaj nam bo za božič prinesel pravo zimsko ozračje – mraz, sneženje in hladen veter. V tem času si bomo zapisali, kaj nam kažejo Lucijini dnevi. Dnevi od Lucije do božiča (od 13. do 24. decembra) nam napovedujejo vreme za vse mesece prihodnje leto. Okoli Štefana (26. decembra) bo nekaj toplih dni. Za novo leto pa nam bo prvi krajec (28. decembra) znova prinesel dež s snegom, plundro in meglo.«

Kaj bo prinesla zima na začetku leta 2015? »Ščip (5. januarja) napoveduje viharno vreme s snegom in zameti. Kot običajno se bo takšno vreme vleklo vse tja do mlaja (20. januarja). To bo obdobje najbolj mrzlih dni v tem letu. Tudi do svečnice ne bo nič boljše. Šele na Blaža (3. februarja) se bo razvedrilo. Lepo bo in mrzlo. Nekaj dni okoli Rotije (6. februarja) bo kar močno snežilo. Potem pa se bo razvedrilo. Imeli bomo lepo in prijetno hladno vreme. A zimske sape že ne bodo več imele večje moči, pa tudi 'Matija (24. februarja) led razbija.' Letos bo to še posebej lepo pokazal in napovedal štirideset lepih dni v marcu.

In ko se bomo že kar navadili na spomladanske tople žarke in cvetoča polja, nam bo zima prav na prvi pomladni dan (20. marca) obudila spomin na snežne dni v prosincu, napoveduje Dušan. »Veliko noč (5. aprila) bomo, kot kaže, preživeli toplo oblečeni in z dežniki v rokah. Ščip (4. aprila) pa nam potem vse tja do Jurija (24. aprila) obeta lepo vreme, saj bo kar dobro zakuril. Prvomajski dnevi pa bodo hladni in deževni. Tako kažejo svetniki. A seveda ima zadnjo besedo narava. Ta bo odločila. In prav je tako. Le spoštujmo jo,« konča svojo pripoved mag. Dušan Kaplan.