Zakisani košarkaši - in navijači

O koristnih učinkih telesne aktivnosti je treba prepričevati samo tiste, ki nič ne migajo. Vsi ostali pa vemo, kako šport ugodno vpliva na telo in psiho.

Seveda pa ni vsaka telesna aktivnost zdrava. Profesionalni športniki si s svojimi intenzivnimi treningi bolj škodujejo, kot koristijo. Tudi zagnani rekreativni športniki niso nič boljši, saj nekritično uporabljajo nedovoljene substance, hormone, beljakovinske praške ... Groza, kaj vse slišim iz njihovih ust.

Glavni problem je tako že prehrana - preveč beljakovin, premalo zelenjave in sadja. Tudi na izvor živil (rekreativni) športniki premalo pazijo in kupujejo najcenejša, namesto najboljša živila.

Danes smo vsi zelo ponosni na naše košarkaše, ki so včeraj premagali špansko reprezentanco. Za slovenskimi košarkaši sta že dve tekmi. Si predstavljate, kako telo zakisa takšno intenzivno tekanje po igrišču?

Nič boljši pa nismo navijači, ko sedimo na kavču in z nervozno ročico segamo v vrečke s sladkarijami ali čipsom, da o alkoholu niti ne govorim.

Vem, da si kaj veliko tekem ne bom ogledala, mi je pa neznansko všeč vzdušje na ljubljanskih ulicah. Navijači različnih narodnosti so že vizualno zanimivi, da o njihovih navadah in obnašanju niti ne govorim. Res lepa popestritev za Ljubljano (in ostala mesta). Vedno pravim, da Slovenci potrebujemo še več mešanja krvi, da nam to koristi in dviga samozavest. Tokrat so tujci prišli k nam in kot vedno jih bomo dobro pogostili.

Kaj menite, ali pivo zakisa telo?

OR

Moj osebni trener Boštjan zelo vestno spremlja napredek pri vadbi. Sestavi mi različne sklope vaj, ki enkrat zahtevajo moč, drugič gibčnost, tretjič hitrost, četrtič vse troje ... Nikoli mi ni dolgčas. Pri vsaki vaji si zapiše, koliko ponovitev sem naredila ali kako težke uteži sem dvigovala.

Če malo pojamram, da je pretežko, se oglasi s "standardnim" stavkom: "Pa saj si zadnjič že imela 12,5 kg!"

Na vse načine mu poskušam dopovedati, da je bilo zadnjič drugače kot danes. V njegovo evidenco vaj mu zato vztrajno pripisujem kratice, kot:

PL - polna luna (ej, vsi vemo, da se ob polni luni v tkivih nabere voda, zato težje telovadimo)

PMS - pri predmenstrualnem sindromu ni potrebno izgubljati besed: sem tečna in ne nujno tudi bolj močna

M - menstruacija, jasno, da ne gre

M2 - že drugi trening z menstruacijo, opusti upanje

PM - po menstruaciji (halo, saj sploh nimam eritrocitov, kaj mi daješ tako težke vaje ...)

NM - napačen modrček (samo moški ne razumejo, da ne morem narediti 50 sklec, če me tišči modrček)

TT - tečen trener (če ima obute oranžne superge je neizprosen)

Kot zelo dober trener se Boštjan za kratice ne zmeni in sledi svojemu programu. Jaz pa mu moram slediti.

Moje sovražnice - uteži (od 5 do 15 kg). Trenerju sem zabrusila, da ne bi delala vaj za moč, če ne bi vedela, da sem estrogenski tip in mi takšna vadba zelo koristi. 

Danes po treningu pa je k vajam on dopisal kratico - OR. Roka mu je pri tem rahlo zatrepetala, imel je zasanjan pogled in blažen nasmešek na obrazu.

"Ej, Boštja, kaj pomeni OR?", sem ga vprašala.

"Osebni rekordi!" ponosno pove.

Danes sem se na treningu, kljub oznakam M2, NM in srednje TT, izredno dobro izkazala in izboljšala več osebnih rekordov. Ha, obvladam!!!

P.S.
Doma sem malo razmislila in ugotovila, da sem naredila veliko bedarijo. Na naslednjih treningih bom zopet poslušala stare litanije: zadnjič si že delala s 15 kg, to si zadnjič naredila z 10 kg in 12 ponovitvami, vse je v glavi, potrudi se ... Oh, kako ga imam rada!

Prvi šolski dan

Nekateri znajo povedati prav lepe zgodbice o svojem prvem šolskem dnevu, pri meni pa zeva spominska luknja. V bloku, kjer sem živela, je bilo vedno veliko otrok (okrog 25), zato sem vedela, kaj me čaka. Verjetno sem šla s starejšo sestro in drugimi "sotrpini" po hribu navzgor v šolo, tam so nas razporedili po razredih in posedli po klopeh. Veliko sošolcev sem poznala iz vrtca, zato zame prvi šolski dan ni bil nič posebnega.

Bolje se spominjam prvega šolskega dne v petem razredu, kjer so se nam pridružili sovrstniki iz podružničnih šol. Ampak, o tem kdaj drugič.

Mama, kdaj bom pa jaz šel v prvi razred?

Pred nekaj minutami sem obupala in si vklopila gretje. Ponoči sem pozabila zapreti nekaj oken in v pisarnah je bilo "sibirsko" hladnih 20,5 stopinj. Vem, pomehkužena sem, ampak nisem več zdržala. Napisati moram članek za naslednjo e-revijo, kar je težko, če po tipkovnici ne morem premikati prstov.

Tudi za mojo nečakinjo Suzano se je danes začelo nekaj novega - pol leta bo študirala ekonomijo na Danskem. Bravo punca, tako se dela. Jo bom prosila, naj mi pošlje nekaj fotografij. 

Ste našli pravega?

Samo prijatelj I. mi je upal poslati vprašanje, zakaj nič ne pišem na blogu. Moj odgovor je bil pod vplivom hormonskih motenj tako oster, da sem se mu že dvakrat opravičila.  Vsi drugi ste potrpežljivo čakali - in dočakali.

Eni se nikakor ne zmorejo opravičiti ali priznati, da so naredili napako. Sama teh težav nimam, tako privat, kot v poslu. Mislim, da je iskreno opravičilo dober indikator suverenosti in zrelosti.

Danes sem na tržnici odkrila majhne kumare in lahko si bom naredila še eno rundo "pocanih murkov". Jutri so bom čistila jetra, v nedeljo pa me bodo za nagrado že čakali pocani murki, ki jih bom pojedla v solati skupaj s papriko in paradižnikom. Evo, priznam, moje kmečke korenine so še vedno aktivne (čeprav sem otroštvo preživela sredi mesta v bloku ...).

Poznopoletno sezono začenjam z meni zelo ljubim člankom iz spletne strani http://astro-live.si:

Pet namigov, da ste našli pravega

Po razhodu z nekdanjim partnerjem, ki ste ga mogoče imeli za tistega pravega, je najbolje, da si najdete drugega partnerja. Tudi če ste bili le na nekaj zmenkih, je normalno, da se sprašujete, če bi s to osebo lahko delili življenje. Po težkem razhodu se je težko odločiti ali je nekdo primeren za vas ali ne. Če pa ste radovedni in vas zanima, ali ste našli svojega življenjskega sopotnika, imamo za vas pet namigov, ki vam bodo povedali ali je pravi.

1. Ali je zaupanja vreden?
Nikoli ne podvomite v zvestobo svojega partnerja, ko vas ni zraven. Bodite samozavestni, verjemite v zvezo in bodite prepričani, da vam bo ostal zvest. Veliko zvez se konča samo zato, ker si partnerji ne zaupajo, upravičeno ali ne. Če partnerju zaupate, potem je zagotovo vreden vaše ljubezni. Držite se ga.

2. Imata skupne interese?
Imata s partnerjem enako mnenje o poroki, karieri ali otrocih? Opažate, da se vajini življenji in vajine želje pomikajo v isto smer in ste mnenja, da boste ostali del partnerjevega življenja? Takoj ko bosta začela načrtovati dolgoročno, boste vedeli, da partner misli resno z vami.

3. Sprejema vas take kot ste
Vaš partner vas ljubi in v njegovi bližini ste lahko popolnoma sproščeni. Ne skrbi vas, da vas bo videl jokati ali nenaličene. Če ste ob partnerju samozavestni, potem je to dober znak. To omeni, da je prava oseba za vas.

Srečni smo lahko tudi brez partnerske zveze, vendar je lepše v dvoje

4. Stoji vam ob strani
Je partner pripravljen biti z vami v dobrem in v slabem? Vam ponudi ramo, da se lahko zjokate na njej? Vam pomaga, vas podpira in skrbi za vas, ne da bi pričakoval karkoli v zameno? Če ste našli nekoga, ki se trudi, da bi bil vsak vaš dan boljši, je to pravi znak, da želi biti z vami.

5. Ste zaradi partnerja postali boljša oseba?
Ima vaš partner na vas samo pozitiven vpliv? Ste zaradi partnerjeve prisotnosti boljši človek? So vaši bližnji opazili, da ste se spremenili na bolje? Ali ste bolj srečni in samozavestnejši? Ko se začnejo zmanjševati vaše napake in začnete širiti svoje najboljše lastnosti, je to dober znak, da ste v družbi pravega.
Zavedati pa se morate, da tudi tisti pravi ni popoln in da je nemogoče, da posameznik vedno sprejema samo prave odločitve. Če vaš partner ustreza zgoraj naštetim znakom, potem je vsekakor mogoče, da ste našli pravo osebo. Mislite pozitivno. Zaslužite si, da ste z nekom, ki vas bo osrečil.

Če ste ugotovili, da imate nekoga, ob katerem ste zadovoljni, potem je najbolje, da vzdržujete ta odnos.

Mini dopust na Klopinjskem jezeru

V zadnjem času se mi pogosto dogaja, da na potovanja in izlete vzamem samo kompakten fotoaparat (trotlco), potem pa še teh fotografij ne objavim in obležijo nesortirane v neki datoteki.

Na moj mini dopust me je tudi tokrat spremljal kompakten fotoaparat,

Ne, nisem se udeležila teka okrog Bohinjskega jezera, samo spremljevalka sem bila dokaj hitremu konjičku, ki je razdaljo pretekel v 1 uri in 5 minutah. Če bi ubogal moj nasvet in si končno kupil nove tekaške hlače, bi bil vsaj za minuto ali dve hitrejši ...

V bližini jezera je potekal turnih v speed badbintonu. Odlična športna panoga, kjer moraš biti močan, hiter in zvit.

Toliko sem plavala v toplem Klopinjskem jezeru, da sem utegnila narediti samo eno sliko iz hotelske sobe, pa še ta skoraj ni vredna objave. Odličen kraj, če se želiš spočiti, saj se zvečer slišijo samo črički, tako mirno je. 

Edino sliko z rožicami sem naredila v vasi pod razvalinami gradu Griffen - vem, neodpustljivo ...

Tole je videl griffenski graščak, ko je pogledal s svojega obzidja

Sodoben graščak, ki se bolj sprašuje, kdaj se bo končno lahko umaknil z vročega sonca in se ohladil s pijačo. Ja, v prejšnjih časih bi mu hladno pivo prinesla dekla ...

Še dokaz, da sem res bila na gradu

Obiskala sem Obirski slap (v bližini kraja Wildenstein), ki je eden najvišjih v Evropi (nekaj nad 50 metrov)

Otroci so se zabavali in bili pošteno mokri. Starši so jih pustili, da so raziskovali in se veselili pod mogočnim slapom.

Za konec zelo lepih mini počitnic še avtoportret. Prijatelj R., koroški Slovenec, ki sva ga s prijateljem D. nato obiskala, se namreč ni pustil slikati za blog. Res ne razumem, zakaj je tako sramežljiv ...