Murgle: Kosji mladički - ali samo eden?

Očitno imamo samo enega mladička, se še pa išče prostovoljec, ki bi splezal po lestvici do gnezda in pokukal vanj. Ko kosja starša namreč priletita do gnezda, se dvigne samo ena glavica. Očitno tudi pri kosih ni zanimanja za več otrok, ali pa sta starša previdna, ker je suša in s tem malo hrane.

Edinček seveda zelo hitro rase (poznam iz gnezda v Šiški), danes sem videla, da dobiva tudi rozine. Ata kos mu prinese majhne košček direktno v kljunček. Sonja (naša študentka) je že pripomnila, da bo mali dobil diabetes in da vzgajamo novega pacienta ...

Včeraj sem šla k Ruth iskat enoletnice, tako da je pod gnezdom zelo živahno. Ja, kosje gnezdo in enoletnice sobivajo pod pokrito stekleno teraso v popolni simbiozi. Ko sem popoldne obrezovala grmičke, sem se neznansko zabaval. Ves čas mi je okrog glave letal eden od kosjih staršev. Ata kos je vedno prišel s kljunom polnim črvov (zdaj so že malo večji) in svoji ženkici dajal signale, naj naredi prostor.

In se je zgodilo, da je z malico v kljunu priletel na ograjo, samičke pa ni bilo v gnezdu. Nekaj časa je čakal in se "skrival" pred mano. Potem je poklical ženo z glasnim cicido (mimogrede, karikaturist Božo Kos je živel nekaj hiš od nas) in ugotovil, da se kopa. Kosovka se ni dala motiti in se je temeljito zmočila.

Mož jo je še naprej klical, ves čas s črvom v kljunu, ona pa mu je po eni minuti naveličana odgovorila, da nas sam nahrani mladiča in neha težiti. Kos je še nekaj sekund razmišljal, potem pa le poletel proti gnezdu in mladičku dal hrano. Kosovka si je vzela čas za kopel in sušenje, ata kos je bil ponosen, ker je sam nahranil svojega otroka, jaz pa sem se še naprej zabavala ob kosjih dogodivščinah.

 Ko tole pišem, oba skačeta po vrtu in iščeta črve, vmes smo s skupnimi močmi (kosa sta se skrila, jaz pa plosknila z rokami) prepodili ogromno vrano. Jutri je nov dan za delo (ko bo najbolj vroče me čakajo računi) in vrtnarjenje. Še to: Dominik se mi je strašno zameril, ker s tržnice ni prinesel češenj. Ne za nas, za kose! Kilogram stane samo 24 evrov ...

Murgle: Zopet imamo mladičke

Najnovejša novica iz Murgel: v kosjem gnezdu so se izlegli prvi mladički. Optimistično predvidevam, da sta še dve jajci celi, dva lačna kljunčka pa željno čakata na črve in gosenice. Moram pohvaliti ata kosa - tako pridno nabira hrano in jo nosi mladičem, da bi lahko postal velik vzgled vsem mladim očkom.

Zanimivo je, da oba z mamo kosovko prinašata samo majhne in tanke črve, ki jih pri gnezdu v kljunu "zmeljeta" in s kašo nahranita mladičke. Študentka Sonja je imela danes pomembno nalogo in sicer je morala iti kupit novo zalogo rozin in orehovih jedrc. Kosoma sem že nastavila posladke in ko to pišem, se eden od staršev že gosti (vidim samo rep, ki kuka izza grma, zato ne morem določiti spola).

Tako trenutno izgleda v gnezdu - fotografija je sicer iz šišenskega gnezda, ko smo na balkonu imeli kosjega mladiča. Iz ostalih treh jajc se niso izvalili mladiči.

Kot sem že napisala, sva z možem pred gnezdo napela mrežo in pustila manjšo odprtino za dostop. Zaenkrat je glede vran vse mirno, zato vsi upamo, da nam bo uspelo ohraniti mladiče.

So pa kosi res pogumni ptiči - gnezdijo nad Dominikovo ordinacijo, kjer se ves dan slišijo različni glasovi, telefon zvoni, jaz zalivam rožice, mož kosi travo ...

Življenje: Na obhajilu v Karlsruhu

Dominik je boter dvema nečakoma, zato je pogosto v Karlsruhu. Eden je v nedeljo imel obhajilo, drugi je bil z bratom na počitnicah v Ljubljani, zato smo združili oboje in se odpeljali v Nemčijo. Vedno znova me navduši, kako otrokom prijazno je obhajilo, od izbora pesmi, do pridige.

Kosilo smo imeli na terasi; ni bilo nažiranja s hrano, vendar nihče ni bil lačen. Naredila sem nekaj zelo dobrih fotografij, saj sem sorodnikom obljubila, da jih ne bom objavila v blogu (drugače mi ne bi sproščeno pozirali). Nekaj sem jih vseeno objavila, zato boste poleg rožic videli tudi obraze ...

Miza za otroke (19-letni nečak se je ves čas pritoževal, ker je moral sedeti s "ta malimi") 

 Moja tašča je prišla z več kot 30 let starimi čevlji. Vsi smo bili navdušeni nad njenim izborom!

Za glavno jed smo jedli ribjo enolončnico, ki nas je vse navdušila, razen nekaterih otrok, ki so dobili zelenjavno varianto. 

Posladek: sladice brez glutena in z zelo malo sladkorja. Mljask!



Življenje: Mladi obisk iz Nemčije

Obiskala sta naju nemška nečaka (15,19 let) in imeli smo se prav lepo. Zelo sta samostojna in prijazna. V Ljubljano sta prišla predvsem zaradi skejtanja; zaradi deževnega vremena sta sta bila večkrat v dvorani, kot pa na zunanjem poligonu. Bilo smo tudi v fitnesu, kjer je trener Aleš poskrbel, da smo se pošteno in zdravo razmigali.

Predpriprave

Ščitnike za kolena skrijejo pod hlače, ker potem izgledajo bolj kul ...

"Ne fotografiraj me, nisem še ogret, pa tudi poligona ne poznam ..."

Skejtanje je zelo naporno in z dobro glasbo si hitreje nabereš moči, mi je povedal mlajši nečak.

Pri skejtanju so v uporabi predvsem noge, zato ju je trener mučil predvsem z vajami za roke.

Rožice: Na obisku pri Ruth

Včeraj sem bila z Ruth Podgornik Reš dogovorjena za svetovanje. Letos nisem imela nobenih pravih idej za zasaditev loncev in korit, kar pa niti ni čudno, saj je 2011 pod vplivom (zajčjih) yin energij. Moj osebni element je tudi yin in iz dveh yinov ne more nastati ničesar produktivnega. Samo nasprotni polarnosti (yin in yang) lahko poskrbita, da nastane nekaj novega. Torej se vsako drugo leto odpravim k Ruth po nasvete.

V vrtnarijo Reš sem prišla prvič 27.4.2005, torej je bil včerajšnji dan tudi šesta obletnica. Spomnim se, kako skeptično sem poklicala v vrtnarijo in bila presrečna, ker so imali na praznik odprto. V vrtnariji me je Ruth takoj zasula z nasveti in nastale so prve zasaditve.

Včeraj, po svetovanju, sem izkoristila oblačno vreme in s kompaktnim fotoaparatom naredila nekaj slik:

Okrog vrtnarije je vedno kaj novega in zanimivega; vsako leto z veseljem spremljam spremembe.  

Takoj pri vhodu v rastlinjak so Ruthine najudarnejše kreacije, ki bodo kasneje krasile njihovo teraso. 

Izbira je fantastična, sadike pa velike in zdrave - najraje bi imela VSE! 

Ta pelargonija me vsako leto navduši, nimam pa pogojev, da bi jo posadila (= veliko sonca). 

Poznate pijavčnice? Že lani, pa tudi letos, so bile v številnih zasaditvah, čeprav jih v naravi najdemo tudi kot plevel. 

Tisti, ki redno berete moj blog, veste, da so mi okrasne trave zelo všeč. Ko vidim takšno zeleno "morje", bi v njem najraje zaplavala ... 

Letos sem si zaželela zasaditve brez batate (okrasnega krompirja) in kopriv. Batat ne bo, nekaj kopriv pa sva z Ruth vseeno dali, daj so idealne za moje smeri neba (V, JV). 

Če se ne motim, je to novi, belocvetoči bidens.  

Tole rumeno "marjetico" bom imela letos tudi jaz - vsaj mislim, da je ta. 

Domov sem prišla zadovoljna, ker imam končno načrte za zasaditev rožic. Iz majhnih sadik bodo zrasle velike rožice, ki nas bodo razveseljevale do pozne jeseni. Naj se še pohvalim, da sem v Murglah, kjer imamo poslovne prostore, temeljito pospravila vrtno utico. Zdaj je vse na svojem mestu in sezona se lahko začne.

Še najnovejša novica iz Murgel: kosovka si je zopet naredila gnezdo in že nekaj dni pridno sedi na jajcih (Dominik je pokukal in so štiri). Največje murgelske vrane se pridno šopirijo okrog hiše in čakajo na beljakovinski zajtrk. Predlani, ko smo imeli že štiri lepo porejene mladiče, so jih vse pobile vrane, zato sva letos z Dominikom pred gnezdom napela mrežo. Pustila sva dovolj veliko luknjo za kose, za vrane pa je premajhna. Upam, da bo takšna zaščita zalegla.

Kosovki prinašam rozine in orehe, zelo rada ima jabolka, ata kos pa ji prinaša črve. Seveda sta kos in kosovka zelo jezna na naju, ker sva šarila okrog gnezda. Ko gre mama jest, mora ata kos sedeti poleg gnezda in ga varovati. Kljub izbrani hrani in zasebnemu bazenčku (= podstavek za rože sem napolnila z vodo), me vedno nadereta, če se gnezdu približam za več kot en meter.