Dominik je boter dvema nečakoma, zato je pogosto v Karlsruhu. Eden je v nedeljo imel obhajilo, drugi je bil z bratom na počitnicah v Ljubljani, zato smo združili oboje in se odpeljali v Nemčijo. Vedno znova me navduši, kako otrokom prijazno je obhajilo, od izbora pesmi, do pridige.
Kosilo smo imeli na terasi; ni bilo nažiranja s hrano, vendar nihče ni bil lačen. Naredila sem nekaj zelo dobrih fotografij, saj sem sorodnikom obljubila, da jih ne bom objavila v blogu (drugače mi ne bi sproščeno pozirali). Nekaj sem jih vseeno objavila, zato boste poleg rožic videli tudi obraze ...
Miza za otroke (19-letni nečak se je ves čas pritoževal, ker je moral sedeti s "ta malimi")
Moja tašča je prišla z več kot 30 let starimi čevlji. Vsi smo bili navdušeni nad njenim izborom!
Za glavno jed smo jedli ribjo enolončnico, ki nas je vse navdušila, razen nekaterih otrok, ki so dobili zelenjavno varianto.
Posladek: sladice brez glutena in z zelo malo sladkorja. Mljask!
Ni komentarjev:
Objavite komentar