Rožice: Za lep konec tedna

Za lep konec tedna in da preženemo slabo vreme (kdaj bo zopet sijalo sonce???), vam pošiljam nekaj rožic:

O, kakšna lepa pikčasta rožica! (Posneto na začetnem fotografskem tečaju)

Kuhanje: Zdrav veganski obrok

Kot sem že povedala, idej za blog ne manjka. Danes sem vam najprej želela "poslati" rožice, potem pisati o klistiranju (brez skrbi, obe temi še prideta), končala pa sem pri juhi iz hokaido buče.

Bučo najprej operemo, jo prerežemo in očistimo semen. Hokaido buče za juho ni potrebno lupiti, zato jo je smiselno prej oprati. Receptov za takšno juho je veliko. Mi imamo najraje preprosto različico, brez smetane, pomarančnega soka, goveje jušne osnove, balzamičnega kisa ...

V "moji" različici juhe nastopajo začimbe kot so česen, lovorjev list in kumina. Seveda ne manjkajo sveže nastrgani muškatni orešček, sol, poper in peteršilj.

Vedno dodam malo vode in zelo fino nastrgan surovi krompir, ki juho še bolj zgosti in jo naredi kremasto. Kuhamo, dokler buča ni mehka in jo spasiramo s paličnim mešalnikom. Seveda prej iz juhe ne pozabimo pobrati lovorjevih listov, drugače bo grenka.

Takšen je rezultat na krožniku. Temne lise so nastale zaradi bučnega olja, ki smo ga uporabili za dekoracijo krožnika. Manjkajo samo še prepražena bučna semena in juha bi bila popolna. Dominik in Ksenija sta pojedla tri krožnike, vendar se nista pustila fotografirati za blog!

Za konec smo pojedli solato iz rdečega zelja, ki sem ga, zaradi topega noža, zelo na debelo narezala. Dodali smo kuhan krompir, da se je zelje zmehčalo, in veliko bučneg olja, peteršilj, popečen česen (potem manj smrdimo), kumino in sol. Mljask!

Zdravje: O prašičji gripi

Zdravniki in ostalo medicinsko osebje se nočejo cepiti proti prašičji gripi. Ha,ha,ha. Kako bodo politiki in zdravniki prepričali ostale državljane, da je cepljenje nujno potrebno? V naslednjih mesecih bo res zanimivo.

Kako bomo ukrepali v ordinaciji, če bo res prišlo do epidemije, načrtujemo tudi mi. Cepili pa se ne bomo.

V tem trenutku pa je najpametnejše, da okrepimo imunski sistem. Poleg zdrave prehrane (veliko zelenjave, malo mesa in sadja, veliko vode, malo kakovostnih olj), si imunski sistem lahko okrepimo z gibanjem na svežem zraku in kakovostnim spanjem.

Ker je največ celic imunskega sistema v črevesju, bi morali vsi z bolnim črevesjem jemati še probiotike. Preberite si v članku "Bolezni so doma v črevesju", ali je vaše črevo zdravo po kriterij alternativne medicine. O sveže stisnjenih sokovih pa kdaj drugič.

Kadar to ni dovolj in zbolimo, pa vam priporočam zeolit (vulkanski prah), kolidno srebro in Spenglersan koloid G (homeopatik).

Vem, da se je za preventivo vedno težko motivirati. Ampak, se splača. Tudi, če boste zboleli, bo prebolevanje gripe hitrejše in z manj zapleti.

Še zadnji nasvet: če boste dobili vročino, je ne zbijajte prehitro. Visoke temperature so namreč tiste, ki so najuspešnejše v boju proti virusom. Drugega ne pomaga nič. Koloid G in zeolit krepita imunski sistem, kolidno srebro zavira razvoj bakterij IN virusov.

Jaz visoko telesno temperaturo zelo slabo prenašam in sem že pri 38 stopinjah čisto dotolčena. Zato pred spanjem vedno vzamem tableto, saj mi dober spanec zelo koristi pri okrevanju. To so moje izkušnje, vi pa čim dalj časa vztrajajte z vročino, če le lahko.

Zdravje: Preveč OH na veganskem jedilniku

V včerajšnjem Nedelu sem z veseljem zagledala znani obraz - Marjana Koreza, ki je kuhal že tudi za naju z Dominikom. Je direktor (in lastnik ) Živa centra ter eden izmed pionirjev pri trženju zdrave hrane in naravne kozmetike.

Malo manj pa sem bila zadovoljna z njegovim izborom jedi. Marjan se prehranjuje vegansko in brez razhudnikov (krompir, paradižnik, paprika, jajčevci). Uporablja samo ekološko pridelana živila (ki jih v intervjuju nekdo napačno opisuje kot organska - prevod iz angleške besede organic), predlagal pa je kamutove testenine, sejtan, kostanjeve palačinke, testenine, pečene buče, solato, zrezke iz buče hokaido, koruzne testenine, sladek krompir s seitanom, tiramisu, kamutov kruh, miso juha, slivovi cmoki, veganska pica, krofi.

Solata, radič in motovilec naj bodo na mizi tudi v mrzlih dneh - "segrejemo" ga s krompirjem ali fižolom

Kaj me je zmotilo?

Vsi tisti, ki ste se že na pamet naučili, kako izgleda zdrava prehranska piramida (mimogrede - to je do sedaj največkrat prebran prispevek), boste takoj opazili, da je v tedenskem jedilniku Marjana Koreza veliko preveč ogljikovih hidratov in premalo (predvsem) žive, nekuhane zelenjave.

Zelje je idealno živilo v jesensko-zimskih dneh

Saj je potrebno prilagajati jedilnike na mrzle dni, ampak surovo (radič, zelje) ali na hitro podušeno zelenjavo potrebujemo tudi v zimskih dneh. Ali je bil kakšen drug motiv za izbiro jedilnika? Pogrešam še jabolko ali dve, tudi domači kiviji se dobijo.

Predlagani menu je zame primer, kako se ne je. In dokaz, kako težko se je zdravo prehranjevati, tudi vegancem, ki imajo surovine na dosegu roke.

Posel: Kdo plačuje vašo plačo?

Skoraj vsak dan preletim članke v Financah (sem naročena na brezplačno elektronsko izdajo). Danes so objavili tale zanimiv članek:

Kdo plačuje vašo plačo?

Vsak uslužbenec mora biti ali postati majhen podjetnik. Razumeti mora ne le svoje delo, temveč tudi prodajo in promet.

Ali vaši uslužbenci vedo, kdo plačuje njihovo plačo? Pred kratkim mi je šef nekega velikega trgovca pripovedoval, da ga je neka uslužbenka vprašala: "Povejte vendar, da nas kriza še ni zadela, kajne? Saj imamo v pisarni še gore dela!" Nujna opomba: dela v upravi. Poslovodja je mukoma potlačil napad besa in me pobaral: "Ali ženska ničesar ne opazi? Ali ne vidi, da polovica naših tovornjakov že tedne stoji na dvorišču brez dela? Ali sploh nima pojma o našem poslu?" Ne. Niti najmanj. Uslužbenec sam pri sebi misli, da njegova plača prihaja iz pisarne za prihodke in da štorklja nosi otroke. Obvlada svoje delo. Ne zna pa misliti podjetniško. A tega ne zna niti marsikateri podjetnik.

Ali to, kar počnete, prinaša denar?

Zakaj svojim uslužbencem ne pove, kdo plačuje njihovo plačo? Sami tega namreč ne vedo. Tisto malo gospodarstva, kolikor se ga naučijo v naših šolah, je ravno dovolj za nakup cigaret. Poznam veteranskega člana uprave, ki gre svojim uslužbencem vsak dan stokrat na živce z izreki, kot so: "Ali to, kar pravkar počnete, nemara prinaša denar? Ima tudi le ena sama stranka kaj od tega? Ste danes že kaj naredili za posel ali samo valite papirje?" S tem je za vse velika nadloga. A v tem podjetju vsaj vsakdo ve, od kod prihaja njegov denar. Vsakdo razmišlja.

"Tega mi ni treba, tega ni v mojem opisu del in nalog, tukaj sem samo knjigovodja," je o tem nekoč dejal neki uslužbenec. "Pa ne več dolgo," je dejal njegov predpostavljeni. "Denar, tudi tvojo plačo, prinaša stranka. In če ne boš osem ur na dan mislil na stranko, je to sabotaža podjetja, kar je kaznivo." Malenkost brutalno, vendar je knjigovodja stvar razumel. Zakaj, za božjo voljo, več menedžerjev ne pove svojim uslužbencem, v čem je kleč? Zadevo je treba ljudem povedati samo dovolj jasno, najraje 50-krat na dan.

Šef ni očka, ki vse uredi ...

"Kaj se me to tiče?" ugovarjajo na tem mestu posebno kljubovalni. "Šef je odgovoren za to, da pridobi dovolj naročil!" Kar pogosto slišim, a ob tem lahko rečem le: Ne. Vaš šef ni vaš očka, ki bo vse uredil. Saj niste družina, ampak košarkarsko moštvo. Za koše ni odgovorno le krilo. Če centri in branilci zaspijo in vedno vse prevalijo na krila, celo Magic Johnson ne koristi veliko. Naprezati se mora celotno moštvo.

Celotno podjetje mora biti naravnano na trg in stranke in korist - ne samo šef in zunanja služba. Valjenje papirjev ne prinaša prometa. Tudi knjigovodja, vratar in razvijalec opreme morajo kaj vedeti o akviziterstvu, koristnosti, prometu in skrbi za stranke. Vaši ljudje morajo to dojeti ali priti po knjižico. Če tega ne bodo dojeli, jih v podjetju namreč ne boste imeli več dolgo. Konkurenca ne spi.

... je kapetan moštva

A to hkrati pomeni, da menedžer ni patriarh, marveč dejansko kapetan moštva. Vse dele svoje ekipe mora usmeriti na koše, ki edini štejejo. S predlogi, delavnicami in rednim spraševanjem med obhodi: Kaj še lahko storimo za naše stranke? Kje je po vašem mnenju še možnost za nova naročila? Kaj bi lahko na svojem delovnem mestu storili za to, da bi procesi ustvarjanja vrednosti potekali še bolje in učinkoviteje? Kje ustvarjate vrednost in kje gre samo za drago samozaposlitev?

Vsak uslužbenec mora biti podjetnik

Vsak uslužbenec mora biti ali postati majhen podjetnik. Razumeti mora ne le svoje delo, temveč tudi prodajo in promet. Seveda mu ni treba osebno pridobivati naročil. A za božjo voljo vedeti mora vsaj toliko, da se lahko izogne takšnim vprašanjem, kot je bilo tisto zgoraj navedeno vprašanje uslužbenke iz uprave. Ne le, ker je bolje, če se vsi spoznajo na zadeve in vlečejo isto vrv. Temveč zato, ker nobenemu predpostavljenemu na svetu ni v veselje delati s takšnimi ljudmi.

Obstaja neko francosko projektantsko podjetje, pri katerem šef ne more iti čez dvorišče, ne da bi ga vozniki viličarjev ali skladiščniki povprašali o globalnih virih, strategiji za Azijo ali o najboljši taktiki v času krize. Tam že najmlajši vajenec razpravlja na ravni uprave! Podjetje konkurenco že leta pušča za seboj. Kar je dobro. Še bolje je, da imajo člani uprave v njem pri delu velikansko veselje.

Ker sodelujejo z inteligentnimi in dobro obveščenimi uslužbenci. In tu smo pri pravem razlogu za le malo inteligentne uslužbence: to so le malo inteligentni šefi. Če svojim vodstvenim delavcem vsak dan ne razlagam razmer, jim nenehno ne pridigam o poslu in ne vztrajam pri stalni naravnanosti na stranke, kje naj bi v obdobju medijske poneumljenosti in od gospodarstva odmaknjenega šolskega izobraževanja za vse to izvedeli?

Vsak menedžer je hkrati učitelj. In če predrugačim Lao Ceja: Če je pripravljen učitelj, so tudi učenci. Ste vi pripravljeni?

Klaus Schuster je direktor lastnega svetovalnega podjetja, coach in avtor strokovnih publikacij.

P.S.
Kot lastnica podjetja se popolnoma strinjam s avtorjem, tako bodo v prihodnosti delovala dobra podjetja. So pa komentatorji članka na spletni strani Financ opozorili, da bi morali na takšen način razmišljati predvsem zaposleni v javni upravi. Ni kaj za dodati.