petek, 30. oktober 2009

Posel: Kdo plačuje vašo plačo?

Skoraj vsak dan preletim članke v Financah (sem naročena na brezplačno elektronsko izdajo). Danes so objavili tale zanimiv članek:

Kdo plačuje vašo plačo?

Vsak uslužbenec mora biti ali postati majhen podjetnik. Razumeti mora ne le svoje delo, temveč tudi prodajo in promet.

Ali vaši uslužbenci vedo, kdo plačuje njihovo plačo? Pred kratkim mi je šef nekega velikega trgovca pripovedoval, da ga je neka uslužbenka vprašala: "Povejte vendar, da nas kriza še ni zadela, kajne? Saj imamo v pisarni še gore dela!" Nujna opomba: dela v upravi. Poslovodja je mukoma potlačil napad besa in me pobaral: "Ali ženska ničesar ne opazi? Ali ne vidi, da polovica naših tovornjakov že tedne stoji na dvorišču brez dela? Ali sploh nima pojma o našem poslu?" Ne. Niti najmanj. Uslužbenec sam pri sebi misli, da njegova plača prihaja iz pisarne za prihodke in da štorklja nosi otroke. Obvlada svoje delo. Ne zna pa misliti podjetniško. A tega ne zna niti marsikateri podjetnik.

Ali to, kar počnete, prinaša denar?

Zakaj svojim uslužbencem ne pove, kdo plačuje njihovo plačo? Sami tega namreč ne vedo. Tisto malo gospodarstva, kolikor se ga naučijo v naših šolah, je ravno dovolj za nakup cigaret. Poznam veteranskega člana uprave, ki gre svojim uslužbencem vsak dan stokrat na živce z izreki, kot so: "Ali to, kar pravkar počnete, nemara prinaša denar? Ima tudi le ena sama stranka kaj od tega? Ste danes že kaj naredili za posel ali samo valite papirje?" S tem je za vse velika nadloga. A v tem podjetju vsaj vsakdo ve, od kod prihaja njegov denar. Vsakdo razmišlja.

"Tega mi ni treba, tega ni v mojem opisu del in nalog, tukaj sem samo knjigovodja," je o tem nekoč dejal neki uslužbenec. "Pa ne več dolgo," je dejal njegov predpostavljeni. "Denar, tudi tvojo plačo, prinaša stranka. In če ne boš osem ur na dan mislil na stranko, je to sabotaža podjetja, kar je kaznivo." Malenkost brutalno, vendar je knjigovodja stvar razumel. Zakaj, za božjo voljo, več menedžerjev ne pove svojim uslužbencem, v čem je kleč? Zadevo je treba ljudem povedati samo dovolj jasno, najraje 50-krat na dan.

Šef ni očka, ki vse uredi ...

"Kaj se me to tiče?" ugovarjajo na tem mestu posebno kljubovalni. "Šef je odgovoren za to, da pridobi dovolj naročil!" Kar pogosto slišim, a ob tem lahko rečem le: Ne. Vaš šef ni vaš očka, ki bo vse uredil. Saj niste družina, ampak košarkarsko moštvo. Za koše ni odgovorno le krilo. Če centri in branilci zaspijo in vedno vse prevalijo na krila, celo Magic Johnson ne koristi veliko. Naprezati se mora celotno moštvo.

Celotno podjetje mora biti naravnano na trg in stranke in korist - ne samo šef in zunanja služba. Valjenje papirjev ne prinaša prometa. Tudi knjigovodja, vratar in razvijalec opreme morajo kaj vedeti o akviziterstvu, koristnosti, prometu in skrbi za stranke. Vaši ljudje morajo to dojeti ali priti po knjižico. Če tega ne bodo dojeli, jih v podjetju namreč ne boste imeli več dolgo. Konkurenca ne spi.

... je kapetan moštva

A to hkrati pomeni, da menedžer ni patriarh, marveč dejansko kapetan moštva. Vse dele svoje ekipe mora usmeriti na koše, ki edini štejejo. S predlogi, delavnicami in rednim spraševanjem med obhodi: Kaj še lahko storimo za naše stranke? Kje je po vašem mnenju še možnost za nova naročila? Kaj bi lahko na svojem delovnem mestu storili za to, da bi procesi ustvarjanja vrednosti potekali še bolje in učinkoviteje? Kje ustvarjate vrednost in kje gre samo za drago samozaposlitev?

Vsak uslužbenec mora biti podjetnik

Vsak uslužbenec mora biti ali postati majhen podjetnik. Razumeti mora ne le svoje delo, temveč tudi prodajo in promet. Seveda mu ni treba osebno pridobivati naročil. A za božjo voljo vedeti mora vsaj toliko, da se lahko izogne takšnim vprašanjem, kot je bilo tisto zgoraj navedeno vprašanje uslužbenke iz uprave. Ne le, ker je bolje, če se vsi spoznajo na zadeve in vlečejo isto vrv. Temveč zato, ker nobenemu predpostavljenemu na svetu ni v veselje delati s takšnimi ljudmi.

Obstaja neko francosko projektantsko podjetje, pri katerem šef ne more iti čez dvorišče, ne da bi ga vozniki viličarjev ali skladiščniki povprašali o globalnih virih, strategiji za Azijo ali o najboljši taktiki v času krize. Tam že najmlajši vajenec razpravlja na ravni uprave! Podjetje konkurenco že leta pušča za seboj. Kar je dobro. Še bolje je, da imajo člani uprave v njem pri delu velikansko veselje.

Ker sodelujejo z inteligentnimi in dobro obveščenimi uslužbenci. In tu smo pri pravem razlogu za le malo inteligentne uslužbence: to so le malo inteligentni šefi. Če svojim vodstvenim delavcem vsak dan ne razlagam razmer, jim nenehno ne pridigam o poslu in ne vztrajam pri stalni naravnanosti na stranke, kje naj bi v obdobju medijske poneumljenosti in od gospodarstva odmaknjenega šolskega izobraževanja za vse to izvedeli?

Vsak menedžer je hkrati učitelj. In če predrugačim Lao Ceja: Če je pripravljen učitelj, so tudi učenci. Ste vi pripravljeni?

Klaus Schuster je direktor lastnega svetovalnega podjetja, coach in avtor strokovnih publikacij.

P.S.
Kot lastnica podjetja se popolnoma strinjam s avtorjem, tako bodo v prihodnosti delovala dobra podjetja. So pa komentatorji članka na spletni strani Financ opozorili, da bi morali na takšen način razmišljati predvsem zaposleni v javni upravi. Ni kaj za dodati.

četrtek, 29. oktober 2009

Zdravje: Spanje - hormoni - ščitnica

Res čuden dan je danes. Moram se malo potožiti, saj zato pa ga imam, tale moj blog. Včeraj popoldne sem postajala vedno bolj bolna in si proti večeru "prislužila" terapijo ali dve. Na delu so bakterije stafilokoki, je ugotovil moj možiček.

Danes zjutraj pa je bilo moje stanje ravno na meji med dolgočasnih poležavanjem na kavču (in samopomilivanju) in zmerno-počasnim delom v Murglah. Saj veste, kje sem pristala.

Malo sem poskusila delati, tisto najnujnejše, malo fotografirati jesenske zasaditve (neuporabne slike - bom še enkrat) in malo vrtnariti (eno skledo sem posadila z mačehami - dolgčas).

Preden bom odšla domov, sem se odločila, pa moram vsaj nekaj narediti dobro: prispevek na blogu. Že nekaj časa v glavi nastaja besedilo, ki bi vam zelo nazorno prikazalo povezavo med spanjem, hormoni in stresom. No, pa dajmo!

Pomanjkanje spanja najbolj negativno vpliva na trebušno slinavko in s tem na diabetes, so ugotovili znanstveniki. Vpliva tudi na druge žleze z notranjim izločanjem, ki so odgovorne za nastanek hormonov.

Če vemo, da zaradi nepravilnega delovanja hormonov tudi stres slabše prenašamo in pri tem najbolj trpi ščitnica, lahko zaključimo: dobro spanje je najpomembnejša stvar na svetu.

Svoje stranke vedno vprašam, kateri je najpomembnejši prostor po feng shuiju. Odgovori so zelo različni, skoraj nikoli pa ne slišim, da je to spalnica. Ja, spalnica! Ah, saj tam samo spimo, je pogost odgovor, zato je vseeno kako je opremljena, koliko je velika, kje leži ...

Dobra spalnica je na najbolj mirnem delu hiše ali stanovanja. Je dovolj velika, da lahko noč preživimo (brez zastrupitve z ogljikovim dioksidom) tudi pri zaprtem oknu. Oprema je čim bolj zdrava (kupite najdražje pohištvo, brez formaldehidov in podobnih snovi), prostor prijeten, topel in pomirjajoč.

In še nekaj je pomembno: v spalnici naj bi bilo čim bolj temno. Kar je zopet povezano z delovanjem hormonov. Dominik je pred kratkim prebral, da se verjetnost, da zbolimo za rakom, zelo zmanjša, če spimo v temnem prostoru. Ja, dragi moj mož, to vem, zato imamo v spalnici že dolgo debele, temne zavese (plus žaluzije).

Nepravilno delovanje ščitnice je vedno bolj pogosto. In to predvsem pri ženskah. Zakaj je tako? Ker so bolj pod stresom, ker premalo spijo, ker jemljejo hormone (kontracepcija). Če k temu prištejemo še težke kovine, ščitnica ne more biti zdrava.

Kaj lahko naredimo? Preverimo, koliko težkih kovin imamo (obstajajo posebni urinski testi). Prenehamo jemati hormone - v vseh oblikah. Naredimo hormonski test s slino.

Hormon DHEA imenujejo "mati vseh hormonov". Če ga imamo premalo, so ponavadi tudi ostali hormoni izven normalnih vrednosti. Ta hormon je močno povezan s stresom. Če je DHEA prenizek, težko prenašamo stres. Zaključek: če smo torej preveč pod stresom, se zmanjša delovanje ščitnice.

Razlaga je zelo preprosta, ukrepanje pa tudi. Pri uravnavanju hormona DHEA se je namreč zelo izkazal divji jam (Dioscorea villosa) in sicer mora biti zmlet v prah, da je delovanje boljše. Dnevno spijemo žlico ali dve (premešano z vodo). Dobijo se tudi kapsule, če je komu ljubše.

Kaj bomo v naslednjih dneh naredili za svoje zdravje? Kritično pregledali spalnico in jo prenovili, če je treba (spremenite malenkosti kot so slike, zavese, luči, tepih, posteljnino). Šli čim bolj zgodaj spat in spali najmanj 8 ur. Prenehali jemati umetne hormone, če se le da. Si nabavili divji jam in stresu pokazali fige.

ponedeljek, 26. oktober 2009

Rožice: Presenečenje "pod zemljo"

Se spomnite letošnje kombinacije s kordilinami, ki sem jo naredila s pomočjo petih elementov iz feng shuija? Če ne, si preberite tukaj.

Feng shuijevska kombinacija, kjer prevladujeta elementa les (batata) in ogenj (kordilina)

Včeraj sem med pospravljanjem teh dveh loncev naletela na tole:


Batate so v dokaj majhni posodi "pridelale" lepe, velike gomolje sladkega krompirja. Naj jih pojem?

Poanta: če želite debel in zdrav krompir, ga posadite v črne, emajlirane posode. Oh, kako sem jih morala zalivati! Rožice v emejliranih posodah so namreč bolj žejne, kot v posodah iz drugih materialov, vendar ne vem, zakaj.

Zdravje: Stara - nova prehranska piramida

Kot nadaljevanje prejšnje teme o maščobah in oljih, objavljam prehransko piramido, ki jo priporočamo v ordinaciji (in vsem ostalim, ki nas želijo poslušati).

Kaj boste opazili? Da so maščobe pred ogljikovimi hidrati. In sadje spada v isto skupino kot ogljikovi hidrati, (živalske) beljakovine so pa v predzadnji skupini.

Če boste vaš jedilnik načrtovali po tej prehranski piramidi, boste lahko (postali) zelo, zelo zdravi. Zelo podobno so se prehranjevali naši predniki. Pili so vodo, jedli veliko zelenjave in maščob, malo OH in sadja, še manj mesa. Slaščice so bile na mizi nekajkrat na leto.

V primerjavi z našimi predniki pa je naše življenje veliko boljše, saj imamo hladilnik (plesni!) in boljše življenjske razmere (kurjava). Prav tako nam ni treba zastonj delati za gospodarja in umirati v brezsmiselnih bojih.

Res nimamo več izgovorov, da ne bi dočakali dolge in ZDRAVE starosti.

petek, 23. oktober 2009

Zdravje: Laneno olje & Co

Ruth Podgornik Reš me je prosila, naj nekaj napišem o lanenem olju. Njena želja se pokriva z izidom knjig, ki jih je napisala dr. Johanna Budwig in izdala založba Orbis. Ravno danes sem naročila 10 kompletov (notri so tri knjige) za ordinacijo in toplo jih v branje priporočam tudi vam.
Knjige - avtorica dr. Johanna Budwig (niso namenjene samo obolelim za rakom):

- Rak Problem in rešitve (118 strani)
- Oljno proteinska kuharica (191 strani)
- Laneno olje, resnična pomoč pri artritisu, srčnem infarktu, raku (84 strani)

Johanna Budwig je morala biti izjemna ženska. Že pred 50 leti je začela raziskovati o pomenu maščobnih kislin za naše zdravje. Dokaj hitro je ugotovila, da so transmaščobne kisline zelo škodljive. In da so edine dobre maščobe tiste, ki so nepredelane. Nasičenih maščobnih kislin (največ jih je v mesu in drugih beljakovinah) pojemo dovolj, nenasičenih pa ne; še posebej omega 3 maščobne kisline iz nenasičenih maščobnih kislin manjkajo sodobnim homo sapiensom.

Ob razmišljanju, kaj naj napišem o oljih, sem se spomnila na folije, ki jih je Dominik uporabljal pri predavanjih.


Naše telo potrebuje nasičene in nenasičene maščobne kisline. Nasičene so na primer tiste, ki jih najdemo v maslu, masti in maščobi v mesu (se na hladnem hitro strdijo in na toplem hitro zmehčajo). Živali, ki se prosto pasejo in so zdrave, nam dajo tudi nenasičene maščobne kisline. Torej je maščoba živalskega izvora tako dobra, kot je zdrava žival iz katere jo dobimo. In obratno: nezdrave živali dajo nezdrave maščobe.

Enkrat nenasičene maščobne kisline najdemo predvsem v olivnem olju. Vendar to niso esencialne maščobne kisline - torej jih lahko naše telo pridobi tudi iz drugih virov. Kot boste kasneje videli, olivno olje ni najbolj zdravo olje oz. ni olje, ki bi ga največ potrebovali. Če pa mi še kdo pove, da na olivnem olju peče in cvre, bi ga najraje potegnila za ušesa in poslala na izobraževanje. Svetovno znani kuharji, kot je Jamie Oliver, niso nobena izjema.

Razlago te folije boste lahko izčrpno prebrali v knjigah dr. Budwig, jaz bom kratka. Ker so nenasičene maščobne kisline kemično nestabilne, se pri obdelavi (temperatura, druge snovi) spremenijo. Nastanejo t.i. trans maščobne kisline (cis je naravna oblika maščobnih kislin). Najdemo jih v vseh predelanih oljih, ki so tudi pri sobni temperaturi v trdi obliki (na primer v margarinah) in seveda v cenenih oljih ter ocvrti hrani.


Potrebujemo torej čim več nenasičenih maščobnih kislin v naravni cis obliki (najdemo jih v hladno stisnjenih, nepredelanih oljih) in s čim več omega 3 maščobnih kislin. Sončnično olje ima veliko nenasičenih maščobnih kislin, vendar zelo malo omega 3. Zmagovalec je laneno olje.

Ste si pogledali podatke za olivno olje? Kdaj pa kdaj ga uporabite kot začimbo, za vsakdanjo uporabo in ohranjanje zdravja pa uporabite druga olja, ki imajo boljše lastnosti.

Zaradi visokega deleža nasičenih maščobnih kislin so za cvrenje in pečenje zelo priporočiljiva olja iz palmovih jedrc in kokosova maščoba. Vendar, ne pozabite obroka, ko je že skuhan, začiniti še z žlico olja, ki vsebuje nenasičene maščobne kisline.


Od živalskih beljakovin je največ dobrih maščob v lososu, ampak samo v divjem. Gojenih se zaradi zdravja skoraj ne splača jesti. Kako velika pa je razlika med govedino s pašnika in iz hleva!

Najpomembnejša pa je kakovost olja oziroma že kakovost semen za stiskanje olja. S semeni se v bistvu vse začne. Lastnik oljarne, kjer mi kupujemo olja, pravi, da je kakovostna semena vedno težje dobiti. Seveda so njegove zahteve zelo stroge in semena kontrolira še preden jih začnejo stiskati. Če je v njem preveč pesticidov ali plesni, jih zavrne.

Še bolj strogi so pri stiskanju olj. Res pazijo, da ne presežejo "zdravih" temperatur. Pri približno 55 stopinjah se namreč uničijo vitamini in encimi, pri 70-80 stopinjah pa bioflavonoidi. Če se olje ali semena segrejejo nad 150 stopinj, nastanejo trans maščobne kisline.

Pri oljih vam nalepka bio ali eko ne bo pomagala. Prav tako oznaka ekstra deviško olje ali hladno stiskano olje ne. Zakaj?

Ker se med stiskanjem, zaradi trenja med zrni, semena segrejejo. Tudi, če jih samo "hladno" stiskajo, se olje in semena segrejejo na 80 do 90 stopinj. Nekatera semena celo na 120 do 130 stopinj. Kadar pa semena med stiskanjem segrevajo (ali pražijo), temperature okrog 300 stopinj niso nobena redkost. Segrevajo jih seveda zato, da je izkoristek večji, pri tem pa bio olja niso nobena izjema. Če piše na olju hladno stiskano, je vsaj velika verjetnost, da ne vsebuje trans maščobnih kislin.

V "naši" oljarni naredijo drugače: ko ima olje višjo temperaturo kot so jo imela zrna v naravi(!), prekinejo stiskanje in počakajo, da se masa ohladi. Najvišja temperatura pri vseh oljih je 42 stopinj. Seveda je takšno stiskanje počasno in izkoristek manjši, da o cenah za olje ne govorimo.


Pridelava olja je zopet ena takšna tema, ki te čisto šokira, ko izveš, kaj vse delajo s "tekočim zlatom" preden pride v trgovine. Seveda, mora biti obstojno in preživete vsa temperaturna nihanja od predelave do kupčevega doma. In tudi po večmesečnem osvetljevanju v trgovini mora ohraniti okus in kakovost. Zato olje po stiskanju obdelajo na zelo različne načine (mu dodajajo in odvzemajo snovi), samo da so kupci (trgovci) zadovoljni.

Laneno olje, ki ga boste našli v naši spletni trgovini Avita, vam zelo priporočam, saj zadostuje vsem kriterijem, ki sem jih prej omenila. V oljarni imajo tudi druga olja, na primer olivno, iz zemeljskih oreškov in repičino, ki sta izredno dobra za vsakdanje kuhanje. Makovo olje je dobro za spanje, olje iz pšeničnih kalčkov je bogato z vitaminom E in pri vnetjih (atroza, artritis, migrena), olje iz črne kumine krepi imunski sistem.

V spletni trgovini jih ne tržimo, če pa kdo želi, jih bom samo za vas, bralce bloga, naročila.